Ustavni sodnik Klemen Jaklič je glede spreminjanja ustave v delu, ki govori o financiranju osnovnega šolstva, dejal, da o tem vprašanju ne more govoriti, saj bi lahko zadeva kdaj prišla pred ustavno sodišče, gre pa po njegovem pri vprašanju, ali je namesto uresničitve odločbe ustavnega sodišča dovoljeno spremeniti ustavo, za prvovrstno pravno vprašanje. Pri tem je odgovor odvisen od konkretnega primera. "Ni namreč mogoče reči, da je vsak ustavni amandma korekten že zgolj zato, ker je ustavni amandma, in ni mogoče reči, da je vsak ustavni amandma sporen," je dejal.

Po mnenju ustavnega pravnika Mateja Avblja je ustavno odločbo s spremembo ustave dopustno "povoziti" le takrat, ko "bi se za samo ustavno odločbo lahko štelo, da je arbitrarna, in bi tudi širša javnost ocenjevala, da so ustavne sodnike pri odločanju vodili neki razlogi, ki so izven ustave". Sam je do odločitve 60 poslancev, da bodo spremenili ustavo v delu, ki govori o financiranju osnovnega šolstva, kritičen. Po njegovi oceni se je parlamentarna večina s tem odločila obračunati z zelo konkretno in nadvse krhko manjšino, to je otroki, ki "so krivi samo zato, ker so njihovi starši uporabili pravico do svobode izobraževanja in se jih odločili vpisati v zasebno osnovno šolo". Če bo do spremembe ustave prišlo, "sem pripravljen trditi, da je s slovensko ustavno demokracijo konec", je dejal.

Okroglo mizo je vodil ustavni pravnik Andraž Teršek. Glede odločbe arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško, ga je zanimalo, ali obstaja pravni način, po katerem bi Slovenija dosegla uresničevanje same odločbe. Profesor na fakulteti za pomorstvo in promet Marko Pavliha je menil, da obstaja. "V pogodbi o EU je določeno, da članice na podlagi načela lojalnega sodelovanja spoštujejo in uresničujejo naloge in vrednote primarnega evropskega prava, ena od teh vrednot pa je tudi vladavina prava. Hrvaška to eklatantno krši. Zato bi morala Slovenija uporabiti 259. člen pogodbe o delovanju EU in začeti postopek pred Evropsko komisijo. Po njenem odgovoru je nato mogoče vložiti tožbo pred sodiščem EU," je dejal.

Mednarodna pravnica Vasilka Sancin je ocenila, da je trenutno hrvaško stališče, da zaradi napake v postopku ne priznava sodbe, dolgoročno nevzdržno. "Edini, ki lahko odloča o veljavnosti postopka, je arbitražni tribunal sam, ki je že odločil, da je do kršitve prišlo, a da ta ne more biti razlog za neveljavnost postopka," je dejala. Povedala je, da se je v praksi že dogajalo, da države dolgo časa niso priznavale razsodbe arbitražnega sodišča, ko pa so o tem nazadnje povprašale meddržavno sodišče v Haagu, je to jasno povedalo, da je treba razsodbo spoštovati. Hrvaška bo morala tako prej ali slej priznati, da jo odločba sodišča obvezuje, je dejala.

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je odgovorila na vprašanje, koliko zahtev za oceno ustavnosti je do zdaj na ustavno sodišče vložil varuh in kako uspešen je bil. Do zdaj je Varuh vložil okoli 30 takšnih zahtev, uspešen pa je bil v okoli 70 odstotkih, je povedala. "Kadar se mora iti na ustavno sodišče, je prav, da se gre, saj varuh na tak način sporoča, kaj v državi ni v redu," je dejala. Glede obravnave tujcev oziroma prosilcev za azil, kar je postalo aktualno tudi ob nedavnem primeru sirskega begunca Ahmada Šamija, spomladi pa tudi ob deportaciji sirske družine na Hrvaško, pa je dejala, da bi lahko država večkrat uporabila "svojo diskrecijsko pravico".

Poleg omenjenih sodelujočih so bili med deset najbolj vplivnih pravnikov izbrani še Miro Cerar, Franci Matoz, Lucija Šikovec Ušaj in Boštjan M. Zupančič, ki pa se okrogle mize niso udeležili.