Ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Predlog zakona o javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni, ki ga je vlada posredovala v obravnavo v DZ po nujnem postopku, ukinja sklad za razvoj nevladnih organizacij, denar od tam pa preusmerja k novemu skladu za zdravljenje redkih bolezni. Iz zdajšnjega sklada za nevladnike se sicer že leta prek javnih razpisov financirajo programi nevladnega sektorja.

Direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij Goran Forbici je na družbenih omrežjih izpostavil, da gre za maščevanje civilni družbi pod krinko pomoči otrokom. Oblast se želi tako krčevito maščevati tistim nekaj najbolj kritičnim glasovom, da ji je vseeno za več kot 300 organizacij in uporabnike, za katere skrbijo. Če kritiziraš ukinitev sklada, pa si takoj sovražnik bolnih otrok, je navedel.

Generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) Breda Krašna je izpostavila, da bi preusmerjanje denarja pomenilo manj možnosti za programe, namenjene ljudem, med njimi tudi otrokom in mladostnikom. "Otroci ne smejo postati kolateralna škoda sprememb sistema financiranja," je zapisala. Pri ZPMS so posebej opozorili na posledice morebitnih posegov v že sklenjene pogodbe. "Prekinjanje financiranja že odobrenih programov ni le vprašanje financiranja organizacij, temveč neposredno vpliva na ljudi, ki te programe potrebujejo," je poudarila.

Slovenska filantropija vladi predlaga, da namesto preusmerjanja denarja od določenih ranljivih skupin k drugim razmisli o alternativnih možnostih financiranja, kot je na primer povečanje odmernega odstotka dohodnine. Čeprav nasprotujejo ukinjanju sklada za razvoj nevladnih organizacij, to ne pomeni, da nasprotujejo zdravljenju otrok.

Sklad za razvoj nevladnih organizacij je Slovenski filantropiji med drugim omogočil sofinanciranje delovnih mest mentorjev in koordinatorjev prostovoljstva v okoli 200 prostovoljskih organizacijah in javnih zavodih. Lani je bilo v Sloveniji aktivnih skoraj 229.000 prostovoljcev, ki so opravili več kot 8,6 milijona ur prostovoljskega dela v vrednosti dobrih 85 milijonov evrov. "Prostovoljstvo ustvarja povezano, solidarno in na krize odporno državo," so poudarili.

Odzvali so se tudi na Rdečem križu Slovenije, kjer prav tako spoštujejo prizadevanja za iskanje sistemskih rešitev na področju zdravljenja redkih bolezni. Hkrati pa so poudarili, da imajo nevladne in civilnodružbene organizacije pomembno in pogosto nenadomestljivo vlogo pri zagotavljanju humanitarnih, socialnih, zdravstvenih in drugih programov za ljudi v stiski in za širšo dobro družbe. Izpostavili so potrebo po dolgoročno stabilnem financiranju teh dejavnosti, saj od tega ni odvisno le delovanje organizacij, temveč tudi pomoč in podpora številnim uporabnikom storitev.

Tudi za Slovensko Karitas je zdajšnji sklad pomemben, saj lahko s programi odgovarjajo na potrebe različnih skupin ljudi v stiski. Trenutno vodijo program podpore lokalnim skupnostim in svojcem ter medsebojnega povezovanja različnih ustanov pri skrbi za starejše, vključno z razvojem psihosocialnega dela v paliativni oskrbi. Menijo, da je smiselno in potrebno, da sklad ohranja širšo podporo nevladnim organizacijam pri delu za ljudi z različnimi potrebami. Če pa obstaja dvom o učinkovitosti izvajanja teh programov, je treba okrepiti spremljanje in merjenje rezultatov.