Ukrepi, ki jih izvajajo na osnovi dogovora z vlado, bodo omogočili, da bo v letošnjem poletju slovenska Istra le dobila nekaj dodatnih količin vode – gre za dodatnih 10 litrov na sekundo, kar pa v primeru ekstremnih razmer seveda ne bo zadoščalo za nemoteno preskrbo prebivalcev s pitno vodo in za potrebe kmetijstva. Trenutno Rižanski vodovod izvaja dela za ponovno vzpostavitev pred leti opuščene vodovodne povezave z Italijo prek nekdanjega mejnega prehoda Sveta Barbara. Ta rešitev bo tudi edina prispevala dodatno vodo. Prav tako se izvajajo nekatere izboljšave v sistemu Rižanskega vodovoda med Rodikom in Cepki, a dodatna voda s strani Kraškega vodovoda letošnje poletje še ne bo na voljo.

"Že sedaj pa lahko prevzamemo 130 litrov vode na sekundo, vendar je za letošnjo poletje maksimalna količina vode, ki jo lahko dobavi Kraški vodovod, še vedno samo 100 l/s," navajajo  v Rižanskem vodovodu. Delno bo k boljši oskrbi z vodo prispeval Istrski vodovod: "S strani istrskega vodovoda v Buzetu imamo informacije, da bo dotok vode iz njihovega vodovoda letos boljši, pričakujemo lahko količine, skladno z medsebojno pogodbo."

V primeru izrednih razmer pa ostajajo aktualni tudi tovornjaki. "S strani vlade imamo zagotovila, da bodo v primeru podobnih razmer kot lani v pripravljenosti tudi cisterne." 

Gre torej za ukrepe z omejenim učinkom. Kdaj bodo torej v slovensko Istro lahko prišle večje dodatne količine vode? Vladni ukrepi predvidevajo tudi dela na četrti vrtini v sklopu zajetja Klariči, iz katerega se napaja Kraški vodovod. Prav iz tega vira bi lahko na Obalo prišlo dodanih 96 litrov vode na sekundo. A na ta vir še kar nekaj časa ni mogoče računati, saj bo potrebno povečati kapacitete cevovoda. Kot je pojasnil direktor Kraškega vodovoda Primož Turšič, so bila dela za to vrtino izvedena že pred približno dvajsetimi leti, črpalni preizkus pa je pokazal zmogljivost 96 l/s vode. Vrtina ima tudi veljavno gradbeno dovoljenje. Kje se torej zatika? 

"Teh navedenih vodnih količin sedaj ne moremo spraviti do Rodika. Da bi povečali količino vode v Rodiku, kjer bo na razpolago sosednjim vodovodnim sistemom, se moramo najprej dogovoriti, koliko vode si želimo pripeljati v Rodik," pojasnjuje Turšič. Šele potem bo lahko narejena projektna in investicijska dokumentacija ter opredeljena višina investicije, pa tudi, kje se bodo ta sredstva pridobila. Sledil bo postopek pridobivanja gradbena dovoljenja in izbor izvajalca del. Od vsega tega je torej odvisen tudi rok za izvedbo del ter to, kdaj bo dodatna voda sploh na voljo.

Kraški vodovod v lanskem letu ni imel težav z zagotavljanjem ustrezne vodooskrbe in je tudi na morebitno sušno obdobje v nadaljevanju leta 2023 po besedah Tursiča bolje pripravljen kot lani. Za oddajo dela presežkov pitne vode imajo sklenjene dogovore, za letošnje poletne mesece pa se o možnih oddajah vode še ne pogovarjajo.