Koliko gradbenih posegov sploh še prenese Strunjan? Domačini so prepričani, da so žrtve dvojnih meril, ki jih uporabljajo pristojni, ko ocenjujejo vplive gradbenih posegov na okolje. Krajani ugotavljajo, da so v Krajinskem parku Strunjan pravila, ki veljajo zanje, drugačna kot tista, ki veljajo za velika turistina podjetja. To naj bi potrjevalo tudi dogajanje ob najnovejšem sprejemanju prostorskih aktov, ki bi omogočili gradnjo apartmajev in bazenov Termam Krka, kar bo, v kolikor bo projekt potrdila Občina Piran, podobo Strunjana dodobra spremenilo.

Medtem ko morajo domačini, če želijo prizidek k svojim hišam, skozi zapletene birokratske postopke, celo pridobiti soglasje spomeniškega varstva zaradi ugotavljanja skladnosti s kulturno dediščino istrskih hiš, pa očitno veliki gradbeni projekti in njihovi nezanemarljivi okoljski vplivi takšnih drobnogledov in gradbenih omejitev v Krajinskem parku niso deležni. Do domačinov zelo stroga merila postanejo ob poslovnih intersih velikih investitorjev zelo ohlapna. "Marsikateri domačin ima s pridobivanjem dovoljenj slabe izkušnje in se zato počuti opeharjenega. Koliko je takih primerov, ne znamo oceniti, a menimo, da ima vsaka hiša kaj za povedati. Vsaka taka izkušnja za posameznega domačina je boleča in neprijetna," navaja predsednica Krajevne skupnosti Strunjan Brina Knez, ki obenem poudarja, da krajani ne nasprotujejo širitvi Term Krka zgolj zato, ker bi bili proti, ampak imajo za to tehtne argumente.

Prepričani so, da je Strunjan že sedaj turistično preobremenjen. "Krajani ne nasprotujejo širitvi le zato, da 'so proti'. Nasprotujejo z argumenti, ki pa niso nujno vezani zgolj na širitev Term Krka, temveč tudi na občino in občinsko urejanje prostora. Zdi se jim, da veljajo dvojna pravila zanje in za Terme Krka, obenem pa se bojijo tudi, kako bo gradnja vplivala na kraj. Pomislekov je veliko. Zagotovo se vsi sprašujemo, koliko obremenitve naše domače okolje še prenese. Že sedaj se krajani zavedamo in opažamo, da je Strunjan, sploh v poletnih mesecih, preobremenjen. Tudi iz tega razloga krajani niso naklonjeni gradnji," poudarja Knezova.

Glede na to, da je Strunjan znan po svoji občutljivem ekosistemu, je zelo težko doseči ravnotežje med interesi turistične industrije in kakovostjo življenja domačinov. "Zadnja leta se je trend masovnega turizma pokazal tudi v Strunjanu. Ravnotežje je vedno težje dosegati. Zavedati se je potrebno, da kraj prenese obremenitve do določene meje, čez to mejo pa ne. Po eni strani je to ravnotežje potrebno dosegati zaradi domačinov, ki jim je zaradi turizma onemogočeno normalno življenje - npr. vožnja iz Kopra do Strunjana lahko traja tudi 45 minut. Po drugi strani pa si tudi turisti želijo uživati, imeti na plaži nekaj miru, zasebnosti in se ne drenjati na nekaj metrih."   

Krajani opozarjajo tudi na neustrezno infrastrukturo, saj bo prišlo do prekomerne obremenitve vodovodnega omrežja, kanalizacijskega omrežja, dodatne prometne obremenitve. Strunjan je že sedaj zlasti v poletnih mesecih prometno zelo obremenjen, predvidena nova garažna hiša na območju Term Krke pa po mnenju mnogih ne bo zadostovala. Vprašanje je tudi, kaj bo z na novo obnovljeno cesto do Term, če bodo v času gradnje novega turističnega kompleksa po njej dnevno vozili kamjoni z betonom in druga gradbena mehanizacija. 

Glede na to, da poteka usklajevanje novih prostorskih aktov že 12 let, so nekatere pripombe v novem predlogu prostorske ureditve Strunjana resda upoštevane, vendar krajani predvsem zaradi povečanja števila obiskovalcev, s tem pa tudi dodatnih okoljskih obremenitev in ne nazadnje tudi izgube zelenih površin, gradnje ne podpirajo. Prav ohranjena narava, za katero so zaslužni tako krajani kot Krajinski park Strunjan, ki vanjo vlaga že pol drugo desetletje, je namreč edinstvena vrednota in izjemna tržna prednost investitorja.