Protestniki so se dopoldne posedli na tla pred zgradbama okoljskega ministrstva na dveh lokacijah v Ljubljani in s tem ovirali dostop do vhodov, pri tem pa niso upoštevali ukrepov varnostnika. Policisti so zato začeli postopke ugotavljanja njihove identitete, pri čemer štiri osebe niso želele posredovati svojih podatkov ter niso upoštevale njihovih ukazov, zato so jih odpeljali v policijsko enoto.

Tam so policisti izvedli identifikacijski postopek in nato vse štiri izpustili, so sporočili s Policijske uprave Ljubljana. Zaradi kršitev zakona o zasebnem varovanju, zakona o varstvu javnega reda in miru ter zakona o osebni izkaznici so policisti štirim osebam izdali plačilne naloge, zaradi kršitev odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah pa o tem obvestili zdravstveni inšpektorat.

Vizjak je v nagovoru v DZ proteste pred ministrstvom povezal s sprejemanjem zakona o ohranjanju narave, ki je danes na dnevnem redu redne majske seje. S tem zakonom naj bi zaostrili pogoje, v skladu s katerimi lahko nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu, vstopajo v upravne in sodne postopke po tem zakonu. Minister je opozicijskim poslanskim skupinam očital "militantno retoriko" ter spomnil, da gre pri obravnavanem zakonu po oceni njihovih poslancev za vojno napoved ohranjanju narave in zniževanje standardov varstva okolja.

"Nujno je to povezati s številnim protesti, ki so nenazadnje tudi danes pred našim ministrstvom, kjer nekaj aktivistov fizično preprečuje vstop v ministrstvo," je povedal Vizjak. "Gre za razmeroma agresivno politiko, pa ne samo pri tem predlogu. Taka agresivna politika teh istih skupin je tudi pri številnih prepotrebnih projektih za razvoj države," je bil kritičen.

Andrej Vizjak

K udeležbi na protestih pred okoljskim ministrstvom na svojem profilu na Facebooku poziva nevladna organizacija Balkan River Defence. Kot pravijo, tretji protikoronski zakon, ki ga bo nocoj obravnaval odbor DZ za delo, poslanci pa ga bodo potrjevali v petek, do konca leta 2021 izničuje tako rekoč vse naravovarstvene in okoljevarstvene varovalke pri gradnji velikih objektov.

Z zakonom se bo namreč do konca leta 2021 podaljšalo ukrepe na področju gradbene zakonodaje iz prvega protikoronskega zakona, ki z namenom pospešitve investicij določa ukrepe za pospešitev izdajanja gradbenih dovoljenj, tudi z zaostritvijo pogojev za sodelovanje nevladnih organizacij pri teh postopkih, katerega veljavnost se s koncem maja izteka.

Podobno rešitev je vlada predvidela tudi v predlogu interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji, ki je prav tako na dnevnem redu petkove izredne seje DZ. Proti takšni "razprodaji okolja" na spletu kroži peticija, ki jo je doslej podpisalo že več kot 15.000 ljudi.