Aaron Kemmer, direktor startup podjetja Made in Space, ki ga je za izdelavo tiskalnika v velikosti mikrovalovne pečice izbrala Nasa, je uporabnost 3D tiskalnika v vesolju ponazoril s primerom "astronavta, ki mora na Mednarodni vesoljski postaji opraviti življenjsko pomembno popravilo.

"Raje kot da upa, da so potrebni deli in orodje že na postaji, kaj če bi si jih lahko kar natisnili, ko bi jih potrebovali?" je dejal.

Astronavti misije Apollo 13 so tako morali leta 1970 sami izdelati filter za ogljikov dioksid, pri čemer so uporabili plastično vrečko, platnico priročnika in močan samolepilni trak. 3D tiskalnik bi jim lahko pomagal rešiti težavo v le nekaj minutah in tako doseči Luno, piše BBC.

Nasa sicer preizkuša tudi s 3D tiskanjem majhnih satelitov, ki bi jih lahko izstrelili z Mednarodne vesoljske postaje in bi nato pošiljali podatke na Zemljo.

Avgusta pa je ameriška vesoljska agencija v okviru prizadevanj za zmanjšanje stroškov raziskovanja vesolja že uspešno testirala kovinski sestavni del rakete, ki so ga izdelali s 3D tiskanjem.

Tehnika 3D tiskanja sicer omogoča izdelovanje predmetov plast za plastjo, pri čemer se pogosto uporabljajo polimeri, za močnejše komponente tudi druge snovi.