Kot je razvidno iz poročila zavezništva, objavljenega tik pred začetkom vrha v turški prestolnici, bo Slovenija letos za temeljne obrambne potrebe namenila nekaj manj kot 1,2 milijarde evrov oziroma 1,61 odstotka BDP. Tako bo glede na Natove ocene ostala edina članica pod dvema odstotkoma BDP.

Lani sta poleg Slovenije, ki je glede na poročilo za obrambo leta 2025 namenila nekaj več kot 1,1 milijarde evrov oziroma 1,57 odstotka BDP, manj kot dva odstotka namenili še Albanija in Češka. Ti dve državi naj bi letos zvišali izdatke na 2,15 oziroma 2,01 odstotka BDP, kažejo ocene v poročilu.

V opombi so ob tem zapisali, da gre pri Sloveniji za dejanske številke ob prevzemu položaja s strani nove vlade v začetku junija. Nova slovenska vlada je po navedbah poročila zavezana, da bo izpolnila zaveze z lanskega vrha v Haagu, ko so se voditelji dogovorili, da bodo do leta 2035 proračunske izdatke za obrambo in varnost zvišali na pet odstotkov BDP. Od tega bodo države 3,5 odstotka namenile za temeljne obrambne potrebe, 1,5 odstotka pa za druge z varnostjo in obrambo povezane naložbe.

Kot še piše v opombi, bo Slovenija po vrhu v Ankari pripravila kredibilen nacionalni načrt, v skladu s katerim bo letos presegla dva odstotka BDP za temeljne obrambne potrebe, do leta 2035 pa dosegla 3,5 odstotka BDP.

Slovenija je v tem trenutku edina članica @NATO, ki ostaja pod 2% BDP, namenjenih za obrambo. Ogrožena ni zgolj kredibilnost ???????? države v zavezništvu, ampak predvsem
naša lastna varnost. Res kdo verjame, da smo pametnejši od vseh ostalih 31 članic? Predvsem pa: zakaj so… pic.twitter.com/DzMQZpuNqM

— Janez Janša (@JJansaSDS) July 7, 2026

"Ogrožena ni zgolj kredibilnost slovenske države v zavezništvu, ampak predvsem naša lastna varnost. Res kdo verjame, da smo pametnejši od vseh ostalih 31 članic? Predvsem pa: zakaj so obljubljali in podpisovali, nato zaveznikom lagali, naredili pa nič," je ob objavi poročila na družbenem omrežju X zapisal premier Janša.

Zdaj že nekdanja vlada Roberta Goloba je v minulih mesecih zatrjevala, da je Slovenija že lani za obrambo namenila več kot dva odstotka BDP, pri čemer pa da sta imeli uradna Ljubljana in sekretariat Nata različne poglede na interpretacijo strukture izdatkov.

Da lani ni izpolnila cilja najmanj dveh odstotkov BDP za obrambo, o katerem so se članice zavezništva dogovorile že pred leti, je sicer v pismu v začetku maja Goloba opozoril tudi generalni sekretar zavezništva Mark Rutte.

Izpolnjevanje zavez glede povečanja izdatkov za obrambo z vrha v Haagu je ena od osrednjih tem dvodnevnega vrha v turški prestolnici. Voditelji bodo govorili še o krepitvi proizvodnih zmogljivosti obrambne industrije in nadaljnji podpori Ukrajini.