Ko smo zasvojeni, naši možgani delujejo na zanimiv način. Isti nevroni, ki možganom povedo, naj se držijo stran od cigaret, povedo tudi, naj še naprej kadijo in se na ta način izognejo bolečini, ki bi jo doživeli ob prenehanju kajenja.

Opioidna zdravila so zelo močna. Ko jih zaužijemo, naše možgane preplavijo kemikalije 'dobrega počutja'. Tudi ko zaužijemo nikotin, nas preplavi dobro počutje in od njega lahko postanemo odvisni. Nikotin deluje kot acetilholin, nevrotransmiter, ki sodeluje pri užitku. V znanosti je že dolgo znano, da se nikotin obnaša na videz na dva nasprotujoča si načina. Ne ve pa se še, kako te reakcije v možganih potekajo in zakaj zasvojenost tako zlahka premaga odpor.

Znanstveniki iz Toronta so ugotovili, da nikotin zadene dve skupini možganskih receptorjev v isti možganski regiji. Eden sklop deluje v sodelovanju z dopaminom, drugi z gaba nevrotransmiterji. Dopamin je večinoma kemikalija za užitek, je pa vključen tudi v proces signalizacije in odpornosti oziroma gnusa.

In v ta proces, v katerega sta vključena dopamin in nikotin, poskušajo poseči znanstveniki tako, da izločijo iz možganskega procesa dopamin, pustijo pa delovanje gaba nevrotransmiterja. Kar pa bo zelo težko, saj morajo doseči zgolj, da človek ne bo občutil užitka ob kajenju, bo pa še zmeraj lahko užival ob drugih stvareh, kot je seks in hrana.

Potrebna je velika previdnost, ker preveč dopamina v človekovem telesu vodi do shizofrenije, premalo pa v Parkinsonovo bolezen in težave z gibanjem, so povedali znanstveniki za Daily Mail.

Tako kot obstajajo tablete za alkoholike, po zaužitju katerih jim je slabo, znanstveniki upajo, da bodo po podobnem principu delovanja lahko odkrili tudi tablete za kadilce.