Lovšin je Intereuropo vodil od januarja 2006 do marca 2009. Tožilstvo mu očita, da je pri naložbah v Čehovu in blizu Kijeva zlorabil svoj položaj. V obeh primerih naj bi nadzornikom prikazoval, da gre za odlično priložnost, ki je družba ne sme zamuditi.

V Čehov naj bi Lovšin mimo nadzornikov vložil več kot 140 milijonov evrov, novo vodstvo družbe pa ga je uspelo prodati le za 45 milijonov evrov. Soglasje nadzornikov za to naložbo naj bi Lovšin pridobil šele naknadno. Intereuropa je zemljišča kupila od Konstantina Aleksandra Belousova, takratnega direktorja družbe Riko Mash, hčerinske družbe podjetja Riko Janeza Škrabca. Njegovo podjetje je terminal v Čehovu tudi zgradilo.

Belousov naj bi zemljišče Intereuropi prodal za 35 milijonov evrov le tri dni zatem, ko ga je kupil za deset milijonov. Ta denar pa mu je kot aro nakazala hčerinska družba Intereurope - Intereuropa East. Večji del kupnine, približno 25 milijonov evrov, je Intereuropa nakazala na bančni račun v Lihtenštajnu. Lovšin naj bi vedel, da so bila zemljišča vredna veliko manj, vztraja tožilstvo. Krepko naj bi preplačal tudi dela, ki jih je na terminalu opravljal Riko. S spornim poslom naj bi Intereuropo oškodoval za približno 26 milijonov evrov.

Podobno kot v primeru Čehov naj bi Intereuropa v času Lovšinove uprave za zemljišča pri Kijevu odštela več, kot je bila njihova tržna vrednost. V pravni službi družbe naj bi plačilo na račun v Lihtenštajnu zaradi pomislekov zavrnili, zato je Lovšin podpisal pogodbo z državljanom ZDA, ki je živel v Kijevu. Kupnina naj bi se nato znašla na njegovem računu, Intereuropa pa je postala lastnica nepremičnine. Družbo naj bi v tem primeru oškodoval za več kot 3,6 milijona evrov.

Na sodišču je danes pričala nekdanja članica uprave in delavska direktorica Ondina Jonke in potrdila svoje navedbe iz časa preiskave. Jonke je že pred leti povedala, da ni vedela, da sta Intereuropa in njena ruska firma Intereuropa East z Belousovim sklenila predpogodbi za nakup zemljišča in plačala aro. Na vprašanje, ali je vedela, od koga Intereuropa kupuje zemljišča, pa je povedala, da je videla ruski zemljiškoknjižni izpisek in razumela, da je zemljišče v lasti treh podjetij.

Šele kasneje je izvedela, da je Intereuropa kupila parcele od Belousova. Krivdo za neuspeli projekt je že pred leti pripisala takratnim nadzornikom. Od uprave so zahtevali nov elaborat in nato še dopolnitev. Glede podražitve gradnje je povedala, da je bila upravičena, ker so v Intereuropi povečali načrtovane površine, prvotni načrt ni vseboval ne hladilnic ne upravne stavbe ne parkirišča za tovornjake.

Pred 12 leti je Ondina Jonke glede posla v Ukrajini povedala, da je uprava elaborat ekonomske upravičenosti predstavila nadzornikom. Cena se ji je - glede na primerjavo cen nepremičnin v Bolgariji, Romuniji in Ukrajini - zdela primerna. Danes je navedbe potrdila, ob tem pa izpostavila, da je od poslov minilo že veliko let in se podrobnosti ne spominja.

Lovšin je v zagovoru med drugim zatrdil, da bo dokazal, da je bil projekt Čehov ekonomsko upravičen. Trdi, da je nadzorni svet odobril vse projekte. "Dokazali bomo, da ni bilo nobenih oškodovanj, nobenih nezakonitosti," je dodal. Glede ukrajinskega posla pa je v pisnem zagovoru v fazi preiskave zatrdil, da je ravnal vestno, pošteno in v korist Intereurope. Sojenje se nadaljuje prihodnji petek.