Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl bo slovesno somaševanje in obnovitev izročitve slovenskega naroda Mariji vodil na Ptujski Gori. Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik bo vodil mašo v romarski cerkvi na Svetih gorah, ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar pa v župnijski cerkvi sv. Martina v Poljanah nad Škofjo Loko in v podružnični cerkvi Marijinega vnebovzetja na Malenskem vrhu.

Murskosoboški škof Peter Štumpf bo maševal v Turnišču in v Monoštru, celjski škof Maksimilijan Matjaž v Petrovčah pri Celju, novomeški škof Andrej Saje na Zaplazu in pri Novi Štifti na Dolenjskem, koprski škof Jurij Bizjak pa v baziliki Kraljice Svetogorske na Sveti Gori pri Gorici.

Kot so zapisali v Slovenski škofovski konferenci (SŠK), je Marijino vnebovzetje praznik upanja, saj nam govori, da je Marija kot človek dosegla polnost življenja, ki ga kristjani vidijo v večnosti. S praznovanjem želi katoliška Cerkev poudariti tudi dostojanstvo in visoko poklicanost vsake žene, so poudarili in dodali, da nas praznovanje tudi spominja, da sta v našem življenju pomembni tako materialna kot duhovna komponenta.

Marijino vnebovzetje je v slovenskem verskem izročilu globoko zakoreninjeno. Mariji je posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic. Bazilika Marije Pomagaj na Brezjah je slovensko Marijino narodno svetišče.

Praznik Marijinega vnebovzetja sodi med najstarejše Marijine praznike in prve omembe segajo še v obdobje pred četrtim stoletjem. V Sloveniji je od leta 1992 dela prost dan. Na ta dan številni Slovenci romajo v Marijina svetišča. "Romanja imajo globlji verski pomen zato, ker verujoče spominjajo, da je naše celotno zemeljsko življenje pravzaprav romanje, katerega cilj je večno življenje v nebesih," so poudarili v SŠK.