V obrazložitvi, objavljeni med gradivi za sejo sveta, so zapisali, da je inflacija od zadnje spremembe omenjenega sklepa 15. maja 2013 do junija 2024 znašala 27,9 odstotka, višina sejnin pa da se vse od takrat, razen manjše spremembe stalnega dela leta 2022, ni spremenila.

Na včerajšnji seji so tako potrdili dvig mesečnega stalnega dela plačila za delo z volilno bazo, ki pripada podpredsedniku in članom DS, s 522,5 evra na 639,5 evra bruto. Za delo na seji državnega sveta bodo člani od 1. januarja 2025 prejemali 236 evrov bruto (doslej 184,52 evra), podpredsednik državnega sveta pa 283,2 evra bruto (doslej 221,42 evra).

Zvišali so tudi plačilo za delo na sejah komisij, interesnih skupin in kolegija. Predsednik komisije bo prejemal plačilo v višini 171,71 evra bruto (doslej 134,25 evra), podpredsednik komisije 157,64 evra bruto (doslej 123,25 evra), član komisije pa 143,3 evra bruto (doslej 112,04 evra).

Če se podpredsednik ali član državnega sveta udeleži seje komisije, katere ni član, kot poročevalec ali predlagatelj akta, ima po novem pravico do plačila v višini 143,3 evra bruto.

Za delo na seji interesne skupine bodo svetniki kot člani od januarja prejemali 143,3 evra bruto, vodja skupine pa 171,96 evra bruto. Za delo na seji kolegija predsednika državnega sveta pa bodo prejemali 143,3 evra bruto.

Svetnikom pripada tudi pravica do plačila za vodenje posveta državnega sveta, in sicer po novem 171,96 evra bruto (doslej 134,45 evra). V primerih, ko je državni svetnik poročevalec v državnem zboru oziroma njegovih delovnih telesih, mu prav tako pripada plačilo v višini 171,96 evra bruto.

Z inflacijo so uskladili tudi znesek plačila za aktivno sodelovanje na medparlamentarnih in drugih mednarodnih konferencah. Vodja delegacije bo prejemal 171,96 evra bruto, član delegacije pa 143,3 evra bruto. Za udeležbo na sejah nacionalnih, medparlamentarnih ali drugih mednarodnih organizacij, institucij ali delovnih teles pa bodo od januarja prejemali 171,96 evra bruto.

V sklep so dodali člen, ki vzpostavlja mehanizem rednega letnega usklajevanja plačil podpredsedniku in članom državnega sveta, in sicer vsako leto najpozneje do 30. aprila. Prvič bodo višino plačil uskladili v letu 2026, še izhaja iz gradiv.

Državni svetniki so na seji potrdili tudi mandat novoizvoljenemu državnemu svetniku Otonu Bratužu, ki bo v DS nasledil Andreja Poglajna, ki je kot poslanec v DZ nadomestil evropskega poslanca Branka Grimsa. Deloval bo v interesni skupini lokalnih interesov, komisiji DS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ter v komisiji DS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, so zapisali v sporočilu so seji državnega sveta.

Svetniki so na pobudo komisije DS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj sprejeli sklep o ustanovitvi delovne skupine za pripravo predloga zakonskih in drugih rešitev na področju občinskih kategoriziranih cest v zasebni lasti.

Obravnavali to tudi več pobud državnih svetnikov. Med drugim so podprli pobudo svetnika Bojana Kekca za zagotovitev sredstev za nadgradnjo informacijskega sistema Centrov za socialno delo, ki bi omogočila avtomatično mesečno odtegovanje stroškov storitev gospodarskih javnih služb in s tem razbremenitev strokovnih delavcev. Podprli so tudi pobudo predsednika DS Marka Lotriča, ki vlado poziva, naj v najkrajšem možnem času pripravi interventni zakon o stalni krizni shemi skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo, so zapisali v sporočilu po seji.

Na seji so obravnavali tudi zaključke več posvetov. Med drugim je državni svetnik in župan Mestne občine Velenje Peter Dermol predstavil zaključke posveta o pravičnem prehodu. Udeleženci posveta so nasprotovali predčasni opustitvi rabe premoga. Vlado so ob tem pozvali, naj zaključke preuči in so do njih opredeli v roku 30 dni, so sporočili z velenjske občine.