Zlatka Olah

Dvosobno stanovanje v Luciji s pripadajočo kletno shrambo, ocenjeno na 138.280 evrov, je bilo na javni dražbi prodano za 80.000 evrov. Po poplačilu upnika ji je ostalo približno 74.000 evrov, s katerimi si je v Piranu kupila kletno sobico ter finančno pomagala hčerki in vnukoma. Postopek izvršbe je vodila tedanja piranska okrajna sodnica Tina Benčič.

Primer je sprožil ogorčenje javnosti in dolgotrajne sodne postopke. Sprva sta dve sodišči odločili v prid Olahovi in ji priznali odškodnino, vendar je vrhovno sodišče na zahtevo državnega odvetništva odločilo, da mora denar vrniti državi. Prelomno odločitev je nato sprejelo Ustavno sodišče, ki je presodilo, da so bile Zlatki Olah kršene človekove pravice iz 33. in 36. člena ustave – pravica do zasebne lastnine in nedotakljivosti stanovanja. Ustavni sodniki so opozorili na izrazito nesorazmerje med višino dolga in vrednostjo prodane nepremičnine ter menili, da bi moralo izvršilno sodišče storiti več za zaščito pritožnice in poiskati milejše rešitve.

Olahova je po deložaciji živela v kletni sobi v Piranu in prejemala socialno pomoč. Ostala je tudi brez odvetnika, saj ji je bila zavrnjena prošnja za brezplačno pravno pomoč. Postala je ena najbolj prepoznavnih deložirank v Sloveniji, vendar končne sodne razrešitve svojega primera ni dočakala.

Decembra so ji zdravniki postavili diagnozo raka na želodcu. Bolezen je hitro napredovala in bila neusmiljena. Kot navajajo Slovenske novice, je umrla v stanovanju v Piranu. Ob njej je bila sestra Magdalena, ki je zanjo skrbela v zadnjih tednih, v najtežjih obdobjih pa ji je ob strani stala tudi hčerka Dona.