V opozicijskih poslanskih skupinah Svoboda, SD ter Levica in Vesna so kritični do predloga zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (Skok), ki ga je potrdila vlada. Menijo, da predlog ne bo rešil ključnih težav pri preganjanju korupcije, temveč zgolj preimenoval obstoječe institucije.
OPOZICIJA NAD SKOK: "To ne bo rešilo problema"
Slovenija

Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je v izjavi za medije med glavnimi pomisleki o predlogu zakona izpostavila njegovo obravnavo po nujnem postopku. Zmotilo jih je tudi, da pomembnega zakona s področja pravosodja vsebinsko ni predstavil za to pristojen minister s svojo ekipo, ampak minister za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar.
Kot tretji pomislek je izpostavila osredotočanje na organizacijske vidike in preimenovanja obstoječih institucij, ne pa na srž problema, na katerega stroka po njenih besedah opozarja že leta, in sicer kazenski postopek.
"Namesto, da bi se osredotočili na izboljšanje pregona, zato da bi bilo korupcije v Sloveniji manj, se raje ukvarjajo s preimenovanji. Gotovo je to lažje, ni pa boljše za Slovenijo," je poudarila Tacer Perlin. Ironično se ji zdi tudi, da bodo korupcijo preganjali "nekateri najbolj problematični profili v slovenski politiki, ki niso bili zmožni niti glasu za to, da kriminalci naj ne bi bili politiki".
Celotna struktura predloga zakona glede preoblikovanja Specializiranega državnega tožilstva (SDT) je po besedah poslanca SD Luke Gorška zastavljena tako, da se lahko znotraj nekaterih organov in tožilstva lažje znebijo tistih, ki se jih želijo.
"Seveda bi marsikdaj morali narediti kakšne spremembe, ampak ne na tak način, kot si je trenutna koalicija to zastavila. Tu gre seveda za indikacijo, da si želijo podrediti določene organe in ustvariti politično organizacijo za pregone političnih nasprotnikov," je bil oster. Hkrati meni, da se koalicija težko bori proti korupciji, če ima aktualnega državnega sekretarja, ki je domnevno deloval koruptivno.
V SD so na ministra za pravosodje Mihaela Zupančiča naslovili tudi poslansko vprašanje, kdo točno so bili "relevantni deležniki" oziroma "pravni strokovnjaki", s katerimi je bila vsebina predloga zakona usklajevana in v kakšni obliki je sodelovanje potekalo. Zanima jih tudi, ali so bili o vseh stikih z zunanjimi deležniki oziroma predstavniki interesnih organizacij, ki so imeli namen vplivati na vsebino predloga zakona, izdelani zapisi v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije ter posredovani Komisiji za preprečevanje korupcije.
Tudi poslanec Levice in Vesne Luka Mesec meni, da imamo v Sloveniji težave s pregonom gospodarske korupcije, vendar rešitve ne vidi v predlaganem zakonu. Prepričan je, da gre v prvi vrsti za "piarovski zakon", ki ukinja Specializirano državno tožilstvo in ustanavlja organ z enakimi pristojnostmi. "To ne bo rešilo problema," je prepričan.
Predlagani ukrepi v zakonu po njegovih besedah ne bodo prispevali k večji učinkovitosti sodišč ali bolj učinkovitemu pregonu korupcije. Izpostavil je tudi ostre kritike zakona s strani stroke. "Če se kot vlada nočejo pogovarjati s stroko, ki je zadolžena za preiskovanje korupcije, ki ima izkušnje na tem področju in ki ve, kje so težave, v čem je potem smisel takega zakona," je bil kritičen Mesec.
