Omenjena sredstva bo načrtovala ob pripravi sprememb proračuna za leto 2021 in ob pripravi proračunov za leta 2022 do leta 2026.

Kot piše v gradivu, ima naziv EPK lahko številne potencialne koristi za vsa mesta, ki kandidirajo na razpisu, ne glede na to ali je njihova kandidatura uspešna ali ne. Od leta 2007 so naziv prejeli zelo različni tipi mest, vključno z glavnimi mesti, kot so Luksemburg, Vilna in Talin, velikimi nekdanjimi industrijskimi središči, kot je Liverpool, ali manjšimi mesti, kot so Sibiu, Linz, Pecs, Maribor in Košice.

Ena od glavnih izkušenj EPK je, da so vse EPK različne, kar odseva evropsko kulturno raznolikost. Rezultati so v prvi vrsti kulturni: z naslovom EPK se kulturna dejavnost v mestu poveča, doseže se novo občinstvo in pogled na kulturne izvajalce postane bolj mednaroden, s čimer ti izboljšajo svoje veščine in profesionalnost.

Glavne gospodarske koristi, kot je zapisala vlada, vključujejo povečanje turizma, regeneracijo in urbani razvoj, učinke na druge sektorje in večjo pozornost mesta na mednarodni ravni. Po oceni je vsak evro javnega denarja, ki je bil vložen v EPK Mons 2015, ustvaril med 5,5 in 6 evrov za lokalno gospodarstvo. Poleg takojšnjih rezultatov je EPK tudi proces dolgoročnih sprememb za mesto, njegovo podobo, kulturni sektor in državljane, pri čemer se pričakuje, da bodo te spremembe imele pozitivne učinke še več let po dogodku.

Z namenom centralnega spremljanja projekta EPK 2025 bo vlada na predlog ministrstva za kulturo sprejela tudi sklep o ustanovitvi medresorske delovne skupine za zagotavljanje strokovne podpore pri njegovi pripravi in izvedbi, so še zapisali v vladi.

Mesta lahko svoje vloge za kandidaturo oddajo do 31. decembra letos, katero bo nosilo naziv, pa bo znano predvidoma do konca prihodnjega leta. Doslej so kandidaturo napovedale Ljubljana, Kranj, Nova Gorica, Piran, Lendava in Ptuj.