Občinski svetnik Patrik Peroša je že 23. decembra 2021 v imenu stranke Oljka na seji občinskega sveta MOK predlagal, da bi se na območju Obalnega zavetišča za zapuščene živali v Dvorih pri Sv. Antonu del zemljišča namenil pokopališču za živali regijskega značaja. "Verjamemo, da bi si nekateri lastniki živali želeli pokopati svoje ljubljenčke na urejenem pokopališču, morebiti tudi opravili ceremonialni pogreb. Na ta način bi imeli možnost obiskovati grob svojega ljubljenčka in tako obujati spomine na skupne prijetne trenutke," so v Oljki zapisali in kot možno lokacijo predlagali zemljišči s parcelno številko 241/32 in 241/25, obe v katastrski občini Sveti Anton, pri čemer je ena v lasti države. 

A kot kaže, je pobuda naletela na ovire. V kabinetu župana Aleša Bržana so potrdili, da je MOK prejela omenjeno pobudo, vendar naj ne bi imela primernega zemljišča. "Na MOK smo sicer prejeli svetniško pobudo, po kateri bi na območju Obalnega zavetišča za zapuščene živali del zemljišča namenili pokopališču za živali regijskega značaja, vendar tovrstne dejavnosti v okviru veljavnih prostorskih aktov ni mogoče umestiti na kmetijska oziroma gozdna zemljišča, kamor sodita zemljišči, ki ju je predlagal pobudnik. Z zemljiščem, ki bi bilo primerno za tovrstno pokopališče, občina ne razpolaga," navajajo v odgovoru na naša vprašanja.

Patrik Peroša

Na koprski občini so, kot kaže, prepričani, da je pokop malih živali tržna dejavnost in ne stvar občine. "Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti lokalnim skupnostim nalaga dolžnost zagotavljanja prostorskih možnosti za potrebne širitve obstoječih pokopališč, pri pokopu malih živali pa gre za tržno dejavnost, za katero v MOK doslej ni bilo zanimanja," so zapisali.

Ureditev pokopališča za male živali zato tudi ni vkjučena v nov Občinski prostorski načrt (OPN). Na MOK pojasnjujejo, da do zaključka zbiranja pobud za spremembo namenske rabe zemljišč ob pripravi OPN niso prejeli nobene pobude zasebnikov za tovrstno ureditev. "Do presečnega datuma, 28. junija 2019, ko se je zaključilo obdobje, v katerem je občina zbirala pobude za spremembo namenske rabe zemljišč za pripravo OPN-ja, MOK ni prejela nobene pobude lastnikov zemljišč za ureditev pokopališča za male živali, zato ureditev pokopališča za male živali ni vključena v Občinski prostorski načrt MOK."

Peroša predlaga, da se vse štiri občine povežejo in poiščejo skupno rešitev 

"Še vedno menimo, da je lokacija zraven zavetišča za živali povsem primerna in ne vidimo resnih ovir za uresničitev tega projekta. Ljudje si iskreno želijo dostojno pokopati svoje ljubljenčke in občina bi se lahko bolj potrudila ter našla ustrezno površino, saj pravzaprav ne gre za veliko zemljišče. Statistika jasno kaže, da število takšnih pokopov ni tolikšno, da ne bi bilo mogoče narediti tega majhnega koraka. Kdor ni nikoli imel živali, težko razume, kakšna bolečina je, ko jo izgubiš in moraš za njo poskrbeti na dostojen način. Z malo politične volje bi lahko tudi na Škocjanu naredili kotiček za živali – če je volje dovolj. Če pa te volje ni, potem je pač ni," ugotavlja Peroša, ki ob tem predlaga, da se vse štiri obalne občine povežejo in poiščejo skupno regijsko rešitev.

Tudi piranska občina ne načrtuje pokopališča za male živali

Tudi občina Piran trenutno ne načrtuje ureditve pokopališča za male živali, so sporočili z občine v odgovoru na vprašanje, kakšno usodo je doživel predlog, ki ga je pred časom podalo Javno podjetje Okolje Piran.  "Predlog, ki ga je posredovalo Javno podjetje Okolje Piran, ni bil obravnavan na sejah Občinskega sveta," so navedli. Občina pojasnjuje, da ureditve tovrstnega objekta ne predvideva, niti ta ni vključena v veljavni Občinski prostorski načrt. "Občina Piran ni določila zemljiške parcele za ureditev pokopališča za male živali, niti o tem v okviru prostorskega načrtovanja ni bilo sprejetih nobenih odločitev," dodajajo.

"Razumemo, da gre za tematiko, ki za določene občanke in občane predstavlja čustveno in simbolno vrednost. Kljub temu v tem trenutku občina nima načrtov, da bi se vključila v razvoj takšnega projekta," so še zapisali. Na vprašanje o morebitnem medobčinskem sodelovanju z MOK in Občino Izola pa so odgovorili, da doslej niso zaznali pobud v tej smeri.

Lastniki malih živali bodo torej v slovenski Istri tudi v prihodnje imeli zelo omejene možnosti dostojnega slovesa od svojih hišnih ljubljenčkov, četudi je v regiji njihovo število zelo visoko. Po podatkih za leto 2023 je število registriranih psov v vseh štirih obalnih občinah preseglo 13.000. Tako je bilo samo v koprski občini registriranih približno 7.000 psov, v Izoli okoli 2.300, v Piranu več kot 3.100 in v Ankaranu okoli 800 psov. Čeprav podatki ne vključujejo mačk in drugih hišnih živali, je že zgolj število psov zgovorno.