Fizične osebe zdaj za vse televizijske in radijske sprejemnike ter druge naprave, ki omogočajo sprejem radijskih oziroma televizijskih programov, plačujejo mesečni prispevek v višini 12,75 evra. Vlada pa lahko najkasneje do 1. septembra tekočega leta za naslednje leto to višino v skladu z zakonodajo spremeni za največ deset odstotkov, če za to obstajajo utemeljeni ekonomski razlogi. Predsednik sveta Goran Forbici je na novinarsko vprašanje na novinarski konferenci potrdil, da bi zvišani prispevek glede na to s 1. januarjem 2025 znašal 14 evrov.

Vlada glede na poziv, ki ga je prebral član sveta Tadej Troha, navaja, da je del razlogov za odlašanje z dvigom rtv-prispevka tudi ideja o bolj temeljiti spremembi financiranja. Obstoječi sistem, ki naj bi skrbel za stabilnost, se je od leta 2012 res sam sprevrgel v vir destabilizacije, priznava tudi svet.

Odlašanje z uskladitvijo rtv-prispevka v skladu z rastjo inflacije ni znak vztrajanja pri viziji boljšega javnega medijskega servisa, so kritični. "Nasprotno, je ravnanje, ki otežuje, morda celo blokira njen razvoj. Nasprotovanje očitno razumni rešitvi ne prinaša le realno vse manjših prihodkov, ampak sproža razumljive frustracije tako pri zaposlenih kot pri vodstvu zavoda," so dodali. Pri tem frustracije ocenjujejo kot slabo motivacijo za spremembe in dober izgovor za ohranjanje slabih praks.

Delna uskladitev rtv-prispevka z rastjo stroškov zato po njihovem prepričanju ni "metanje denarja z lopato" ali izraz želje, da se ohrani status quo. Pač pa bo ta gesta za vse sodelavce in vodstvo ustvarila osnovne pogoje za načrtovanje prihodnosti, so poudarili. Občutek stabilnosti vidijo kot osnovni predpogoj za dobro delovanje in ustvarjanje boljših vsebin.

Status quo v tem trenutku sicer sploh ni izbira, ampak se izbira med razvojem in "spiralo nazadovanja", kot so se izrazili. Tega se mora po njihovem pozivu zavedati tudi vlada kot ustanoviteljica. Vlada naj odločitev o delni uskladitvi prispevka sprejme v najkrajšem možnem času, vsekakor pa pred odhodom na poletne počitnice, torej do 15. julija, so predlagali.

V. d. predsednice uprave RTVS Natalija Gorščak je poudarila, da majhen narod, kot je slovenski, potrebuje javno televizijo. Javna televizija je v Evropi po njenih navedbah temelj demokracije. "Bolj kot je razvita javna televizija, bolj demokratična je družba," je izpostavila. Z javno televizijo želijo po njenem zagotovilu vstopiti v 21. stoletje, pri čemer pa potrebujejo pomoč vlade.

Ljudska iniciativa Glas upokojencev pa je med novinarsko konferenco javnega zavoda prebrala poziv predsedniku vlade Robertu Golobu in vladi za ukinitev plačevanja rtv-prispevka. Pozvali so k izgradnji nove oblike javnega zavoda s programom, ki bo sprejemljiv za veliko večino gledalcev. Če se bo prispevek zvišal in program ostal nespremenjen, bodo prišli z zahtevami po končanju agonije na RTVS na ulico, so zagrozili.