Slednja je po pisanju časnika oktobra lani od služb DZ prevzela dokumentacijo s podpisi za začetek referendumskega postopka, ki jih je v DZ vložil Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije, in kot vodja sektorja določila 28 uslužbencev, ki so preverjali pravilnost in verodostojnost prejetih podpisov.

Minister Gregor Virant je za Delo dejal, da v politično ozadje zgodbe ne verjame: "Ker je ovadba za kaznivo dejanje nevestnega dela v službi, sklepam, da gre le za šlamparijo. Menim, da tu kaznivega dejanja ni, le dolgoletna utečena praksa v poslovanju. Ampak počakajmo, kaj bo reklo tožilstvo."

Nasprotno pa se prepričani v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), znotraj katere deluje Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije. "Kdorkoli je to storil, tega zagotovo ni izvedel na lastno roko, ampak je dobil navodila nadrejenih. Dokazov za to sicer nimam, a sem prepričan, da je policija našla zgolj žrtev pritiskov," je dejal generalni sekretar ZSSS Milan Utroša. Slednji je tudi prepričan, da je za zaplet odgovoren takratni notranji minister Vinko Gorenak. Ta podrobnosti primera za Delo ni želel komentirati, saj da je na dopustu in podrobnosti kazenske ovadbe še ne pozna.

Več preiskav

V omenjenem primeru je bilo sicer izvedenih več preiskav. Informacijski pooblaščenec v inšpekcijskem nadzoru ni mogel ugotoviti vzroka za izginule podpise, kot tudi ne, ali so podpisi izginili namenoma. Tudi svet Komisije za preprečevanje korupcije je ugotovil, da ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, kje so bili listi izgubljeni in ali so bili morebiti odtujeni. Inšpektorat za javno upravo pa je ugotovil nekatere kršitve uredbe o upravnem poslovanju in navodil o upravljanju z dokumentarnim gradivom na MNZ.

Interni nadzor v omenjenem primeru je izvedlo tudi samo ministrstvo, vendar krivca za izginotje 36 listov s podpisi ni odkrilo. Primera se je lotila tudi policija, ki je zdaj v zadevi podala kazensko ovadbo.