Hkrati pa lahko umetna inteligenca odklene priložnosti za učinkovitejšo proizvodnjo in porabo električne energije, so v svojem prvem poročilu o energetskih posledicah umetne inteligence zapisali pri IEA.

Podatkovni centri so lani predstavljali okoli 1,5 odstotka svetovne porabe električne energije, ki pa se je v preteklih petih letih na letni ravni povečevala za 12 odstotkov.

Generativna umetna inteligenca zahteva ogromno računalniško moč za obdelavo informacij, zbranih v ogromnih podatkovnih bazah.

Delež porabe ZDA, Evrope in Kitajske skupaj trenutno predstavlja okoli 85 odstotkov celotne potrošnje energije podatkovnih centrov, je poročilo povzela francoska tiskovna agencija AFP.

Tehnološki velikani prepoznavajo vse večjo potrebo po energiji. Ameriški Google je denimo lani podpisal dogovor o dobavi električne energije iz majhnih jedrskih reaktorjev, kar bi mu pomagalo v tekmi na področju umetne inteligence. Dogovora o uporabi jedrske energije za napajanje podatkovnih centrov sta podpisala tudi Microsoft in Amazon.

Poročilo ocenjuje, da bodo podatkovni centri glede na trenutni razvoj dogodkov do leta 2030 porabili okoli tri odstotke svetovne energije.

Podatkovni centri bodo do leta 2030 porabili okoli 945 teravatnih ur električne energije. "To je nekoliko več, kot danes znaša skupna japonska poraba električne energije. Umetna inteligenca predstavlja gonilo rasti, poleg naraščajočega povpraševanja po drugih digitalnih storitvah," so zapisali pri IEA.

Kot navaja poročilo, en 100-megavatni podatkovni center lahko porabi toliko energije kot skupno 100.000 gospodinjstev. Novi podatkovni centri, ki se trenutno gradijo, pa bi lahko porabili celo toliko energije, kot jo skupno porabi dva milijona gospodinjstev.

Agencija s sedežem v Parizu je sicer zapisala, da ima umetna inteligenca potencial, da bi v prihodnjih desetletjih preobrazila energijski sektor. Na eni strani se bo povpraševanje podatkovnih centrov po električni energiji povečevalo, po drugi strani pa je to tudi priložnost za znižanje stroškov, povečevanje konkurence in zmanjšanje emisij.

Trenutno 30 odstotkov energije, ki jo porabijo podatkovni centri, prispeva energija iz premoga, a se bo delež obnovljivih virov energije in zemeljskega plina v prihodnje verjetno zaradi nižjih stroškov in večje dostopnosti povečal, je ocenila agencija.

Bo pa rast podatkovnih centrov neizogibno povečala ogljikove emisije, povezane s porabo električne energije, in sicer z današnjih 180 milijonov ton ogljikovega dioksida na 300 milijonov ton do leta 2035. Ne glede na vse bo to predstavljalo minimalni del svetovnih emisij, ki naj bi lani nanesle 41,6 milijarde ton.