Čeprav je direktor Aeroporta Portorož Bernard Majhenič ob svojem imenovanju predstavljal ambiciozne načrte za širitev letalskih povezav in razvoj letališča, ostajajo številne obljube neuresničene. Prav tako ne želi posredovati podatkov o številu letov in gostov, iz česar bi lahko javnost izvedela, kaj se s portoroškim letališčem pravzaprav dogaja. Medtem so zaokrožile govorice, da naj bi se portoroškemu letališču spremenil status; iz mednarodnega naj bi postal zgolj športno letališče.
Aerodrom Portorož, ki je v večinski lasti srbskega tajkuna Miodraga Kostića, se sooča s številnimi vprašanji glede svojega poslovanja in prihodnjega razvoja. Ob imenovanju direktorja Bernarda Majheniča julija 2022 so bile obljubljene nove letalske povezave; Mahjenič je najavljal ambiciozne načrte tudi na področju rednih letalskih linij - družba Van Air Europe naj bi kar dvakrat na teden prevažala potnike v Brno, Prago in Budimpešto, omenjalo se je tudi redne polete Air Serbia v Beograd in družbe Elba Air v Lugano. Danes na vprašanja, koliko od teh je obljub je uresničenih, ne odgovarja.
Prav tako ne želi posredovati podatkov o številu pristankov in vzletov ter o številu gostov v lanskem letu, čeprav je letališče v preteklosti to redno predstavljalo javnosti. Če se je letališče v letu 2022 še hvalilo o rekordnem številu pristankov in vzletov – teh je bilo okoli 17.000, in o več kot 30.000 gostih – pa o podatkih za leto 2023 molčijo. Niti MK Group, ki ima 53-odstotni delež v Aerodromu Portorož, na vprašanja o poslovnih rezultatih te svoje naložbe v letalsko infrastrukturo ne odgovarja.
Morda se tudi zato pojavljajo govorice, naj bi letališče stagniralo, število letov in pristankov pa naj bi občutno upadlo. Kaj se torej dogaja?
Iz javno objavljenih podatkov ni mogoče razbrati, ali gre pozitivno poslovanje – letališče je v letu 2023 poslovalo z okoli 4.000 evri (3.948,23) dobička – pripisati povečanemu prometu ali pa predvsem občutno višjim cenam. Uporabniki letalskih storitev namreč opozarjajo na 30 in več odstotkov višje cene storitev; tudi za klubsko letenje, kjer so bili posebni statusi opredeljeni z internimi pogodbami, ki naj bi jih nova uprava anulirala.
V letališču tudi ne želijo povedati, kako so se lotili težav s posedanjem potniškega terminala, ali se bodo torej lotili prenove ali pa zgradbo zrušili in jo zgradili na novo. Kot je znano, v preteklosti zaradi omenjenih težav letališče ni moglo do državnih subvencij za uvedbo čarterskih linij. Prav tako ne želijo pojasniti, zakaj so bili kljub težavam s posedanjem na stavbo nameščeni sončni paneli.
Spričo vseh nejasnosti zato ne preseneča, da se v javnosti pojavljajo namigovanja o spremembi statusa letališča Portorož iz mednarodnega v športno, kar bi seveda pomenilo tudi varnostni problem za Slovenijo, ki bi ne več obvladovala kontrole celotnega svojega zračnega prostora. A na Ministrstvu na infrastrukturo v zvezi s tem mirijo; kot pojasnjujejo, je letališče Portorož opredeljeno kot javno letališče, na katerem se opravlja mednarodni zračni promet. "Ministrstvo za infrastrukturo v zvezi s tem ne načrtuje sprememb," zatrjujejo.
