Omenjeno odkritje, predvsem pa preboj v strop Martelove dvorane, je zelo pomembno, saj bo sedaj mogoče nemoteno proučevanje reke Reke ob visokih vodostajih, zlasti pa njeno skrivnostno odtekanje v globine kraškega sveta. Najdena rova od tal Martenove dvorane nista vidna. Gre za t.i. fosilna rova, ki ob visokem vodostaju krepko pripomoreta k odtekanju vode iz Škocjanskih jam. Na to nakazujejo številne sveže naplavine v najdenih rovih, zlasti les in žal tudi plastične steklenice, so sporočili iz Parka Škocjanske jame.

Razlog za kar 58 delovnih akcij je bilo predhodno plezanje po zahodni steni kanjona od struge reke Reke pa do samega stropa Martelove dvorane, ki ga je Luka Biščak s soplezalcema Borutom Lozejem in Iztokom Cencičem dosegel 4. julija 2017. V nadaljnjih plezalnih akcijah je Biščak z Cencičem odkril dihalnik v stropu dvorane, iz katerega je vel močan prepih, kar je nakazovalo na povezavo z zunanjim svetom.

Sedaj pa je Biščaku, Ličanu in Jakofčiču po predhodnem lociranju dihalnika na površini glede na linijo plezanja v dvorani uspelo v strop Martelove dvorane priti še z zgornje strani. To pomeni, da je sedaj Martelova dvorana dostopna vse dni v letu in ne samo v sušnih obdobjih, ko nivo vode močno upade, saj dosedanja pot ob kanjonu kar trikrat preči reko Reko.

Martelova dvorana v Škocjanskih jamah z 2,2 milijona kubičnih metrov prostornine velja za največjo podzemno dvorano v Evropi. Nahaja se na samem koncu Škocjanskih jam in je bila do sedaj dostopna samo po nevarni poti, zaprti za obiskovalce, skozi kanjon Škocjanskih jam.

Več o odkritju, ki je poleg možnosti nadaljnjega raziskovanja tudi podaljšalo same Škocjanske jame, bodo povedali jamarji raziskovalci na torkovi novinarski konferenci.

Do odkritja so sicer jamarji prišli ravno v letu, ko v Parku Škocjanske jame praznujejo 200-letnico obiskovanja.