Znotraj stebrnih pogajanjih so med drugim potekala usklajevanja o uvrstitvah delovnih mest in nazivov v plačne razrede in s tem torej tudi o konkretnih dvigih plač, ki jih bodo v prihodnjih letih deležni zaposleni na teh delovnih mestih. Zato ne preseneča, da so prav ta pogajanja na koncu tista, ki so odločilnega pomena za uspeh celotnega projekta prenove plačnega sistema.

Temelje za prenovo sistema postavlja zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki ga je DZ že sprejel. Sindikati in vlada pa so nato parafirali tudi kolektivno pogodbo za javni sektor, aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in krovni dogovor z nekaterimi zavezami za naprej. Naslednji korak je parafiranje kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, kar naj bi sledilo danes.

Potem ko so prejšnji teden potekala še zadnja stebrna pogajanja, je sicer postalo jasno, da vsi sindikati danes k parafiranju dokumentov ne bodo pristopili. Odločitev, da tega ne bodo storili, so prejšnji teden sporočili sindikati drugega stebra, ki med drugim zastopajo vojake, policiste, občinske redarje, delavce v pravosodju in državni upravi ter poklicne gasilce. Vladna stran medtem vse sindikate poziva, naj to storijo in v nadaljevanju pristopijo tudi k podpisu, pri čemer izpostavlja, da bo s tem omogočeno bistveno izboljšanje plačnega položaja zaposlenih, ki jih prav ti sindikati zastopajo.

Kolektivne pogodbe naj bi podpisali v petek, potem ko se bodo do njih opredelili še organi sindikatov. So pa v dosedanjih pogajanjih predvideli tudi varovalke. Dogovor je namreč, da bo vlada, če do 15. novembra kolektivne pogodbe ne bodo sklenjene, najkasneje do 22. novembra po nujnem postopku predlagala prenehanje veljavnosti zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju.