Program Svit je eden izmed treh presejalnih programov v Sloveniji za zgodnje odkrivanje raka. Namenjen je odkrivanju predrakavih in rakavih sprememb na debelem črevesu in danki. Kljub dobrim rezultatom pa odzivnost na vabila zaostaja za drugima programoma, Zoro in Doro, prav zaradi slabšega sodelovanja moških. V Sloveniji vsi med 50. in 74. letom starosti vsaki dve leti prejmejo vabilo k sodelovanju, a številni ga prezrejo.

Lokalne razlike: kje se odzivajo najbolje in kje najslabše?

Odzivnost na vabila Programa Svit je bila v letu 2024 pri 65 odstotkih, kar je primerljivo s preteklimi leti. Opažajo pa velike razlike med občinami.  Najboljše rezultate dosegajo v občini Mirna Peč na Dolenjskem, kjer se odzove kar 88 odstotkov povabljenih, pri čemer so ženske v tej občini prve v Sloveniji presegle 90-odstotno udeležbo.

Na regionalni ravni je najuspešnejša Gorenjska z 68-odstotno odzivnostjo, a ravno tu je tudi največji razkorak – med občino Žiri (82 odstotkov) in občino Jesenice (57 odstotkov) je kar 24 odstotnih točk razlike. Med  večjimi občinami je odzivnost moških na Jesenicah zgolj 51-odstotna, v manjših občinah, kot so Cirkulane na vzhodu Štajerske, pa le 43-odstotna.

Na Obali slab odziv

V koprski zdravstevni regiji se je na povabilo odzvalo 61,66 odstotkov povabljenih, kar regijo uvršča med slabše odzivne. Tako kot drugod po Sloveniji, se tudi v koprski regiji veliko bolje odzivajo ženske kot moški, so sporočili s koprske enote NIJZ. 

V program je bilo povabljenih 24.809 oseb, od tega 12.393 moških in 12.416 žensk. Izjavo o sodelovanju je vrnilo 15.198 (61,66 odstotkov) oseb, od tega 6.841 (55,71 odstotkov) moških in 8.357 (67,57 odstotkov) žensk. Zaradi začasnih ali trajnih izključitvenih kriterijev (kolonoskopija v zadnjih treh letih z odstranjenimi polipi ali brez, rak debelega črevesa ali danke in kronična vnetna črevesna bolezen) je bilo izključenih 1.065 (7,01 odstotka) oseb, od tega 472 moških in 593 žensk. V programu ni želelo sodelovati 27 oseb (0,11 odstotka), od tega 8 moških in 19 žensk. Od 13.341 vrnjenih kompletov vzorcev blata primernih za analizo je bilo 12.656 (94,87 odstotkov) testov negativnih in 685 (5,13 odstotkov) testov pozitivnih.

V lanskem letu so bili v koprski zdravstveni regiji najbolj odzivni v občini Komen (69,81%), občini Izola (66,87 odstotkov) in občini Pivka (66,77 odstotkov). Sledi Ankaran z 62,66-odstotno odzivnostjo, Postojna z 62,53-odstotno odzivnostjo in Ilirska Bistrica z 61,92-odstotno odzivnostjo. V Sežani se jih je odzvalo 60,46 odstotkov, v Kopru 59,88 odstotkov, v občini Hrpelje-Kozina 59,57 odstotkov, v Piranu 59,57 odstotkov in v Divači 59,08 odstotkov.

Za raka na debelem črevesu in danki je značilno, da se večinoma razvije iz predrakavih sprememb, ki jih imenujemo polipi. Polipi in druge patološke spremembe v črevesu povzročajo krvavitve, ki jih s prostim očesom ne moremo zaznati in jih lahko ugotovimo le s podrobnimi laboratorijskimi analizami blata, ki jih omogoča sodelovanje v Programu Svit, še poudarjajo na NIJZ. 

Program Svit omogoča, da 5 odstotkom udeležencev, ki prejmejo pozitiven rezultat presejalnega testa, v približno mesecu dni opravi kolonoskopijo, s katero zdravniki ugotovijo, ali gre za predrakave ali rakave spremembe. Večino predrakavih sprememb lahko odstranijo že med posegom, kar prepreči razvoj bolezni. Pozitiven test večinoma ne pomeni, da ima posameznik raka, zato je strah pred preiskavo neupravičen. Rak debelega črevesa in danke se razvija tudi do 10 let, brez vidnih simptomov. Prav zato je sodelovanje v programu ključno za pravočasno odkrivanje in zdravljenje, so še zapisali.