Vinogradniki in sadjarji v Goriških brdih sami ne bodo zmogli sanacije po ponedeljkovem neurju, ko so plazovi in visoke vode močno prizadeli vinograde na določenih legah. Danes si je razmere ogledala ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić in prizadetim kmetovalcem obljubila pomoč.

Ministrica Čalušić je poudarila pomen podpore lokalne skupnosti ter hitro aktivacijo občine, civilne zaščite in vseh ostalih deležnikov. V prvih trenutkih je bilo najpomembnejše ukrepanje za zagotovitev varnosti ljudi in ponovno vzpostavitev infrastrukturnih povezav, sedaj pa je čas tudi za ukrepanje na kmetijskih površinah, je v izjavi za javnost po ogledu dejala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Po njenih besedah je glede na pretekle izkušnje ministrstva najpomembneje, da se pripravi čim natančnejši popis nastale škode. "V drugi fazi bodo nato občinske komisije in tudi komisija ministrstva ocenile natančno višino škode, na podlagi katere bomo lahko ukrepali," je povedala ministrica.

Prizadeta niso le zasebna kmetijska zemljišča, pač pa tudi tista v lasti Sklada kmetijskih zemljišč RS. Njihovi najemniki opozarjajo, da so ta zemljišča, na katerih so predvsem vinogradi, v zadnjih letih temeljito obnovili, številni so vanje vložili precejšnja finančna sredstva.

Kako bo država lahko pomagala vinogradnikom, še ni znano. Mogoče bo to pomoč za sanacijo kmetijskih površin ali celo oprostitev plačila najemnine za poškodovane kmetijske površine, je pojasnila ministrica. Vse bo odvisno od ocene škode, ki je nastala in lahko nastane še v prihodnjih dneh, saj je napovedano novo deževje, ki lahko bistveno poslabša razmere na že tako močno razmočenem območju Goriških brd.

S sanacijo se mudi. "Sedaj smo sicer v t.i. mrtvi sezoni, vendar se bodo dela v vinogradih začela že kmalu. Naslednja sezona je zagotovo že izgubljena, koliko jih še bo, pa bo odvisno od odločitve in hitrosti sanacije," je povedala briška podžupanja in vodja občinske komisije za kmetijstvo Tea Jerina.

Direktor Kleti Brda Silvan Peršolja je ocenil, da je prizadetih okoli deset odstotkov vseh vinogradov, ki jih obdelujejo vinogradniki kooperanti vinske kleti. Boji se, da se bodo vinogradniki, ki bi morali v sanacijo vložiti preveč, lahko celo odločali o opustitvi vinogradov. "In lahko se zgodi, da bomo imeli čez nekaj let namesto vinogradov zaraščene predele, na katere pogled ne bo ravno najlepši," je sklenil Peršolja.