V letošnjih prvih petih mesecih je bil skupni primanjkljaj v primerjavi z enakim obdobjem lani večji za 209 milijonov evrov. Brez upoštevanja interventnih ukrepov bi proračun beležil presežek, ki pa je bil od tistega v prvih petih mesecih lani manjši za 293 milijonov evrov, saj je ta v tem obdobju lani znašal 531 milijonov evrov.

Večji primanjkljaj je zlasti posledica nižje rasti prihodkov kot v enakem obdobju lani, v največji meri zaradi padca prihodkov od davka na dohodek pravnih oseb ob visoki osnovi iz lani, deloma pa tudi višje rasti odhodkov za stroške dela, ki je posledica jeseni sklenjenega dogovora o dvigu plač, so v svoji mesečni objavi zapisali v fiskalnem svetu.

Maja je primanjkljaj državnega proračuna po začasnih podatkih znašal 133 milijonov evrov.

Prihodki so bili v prvih petih mesecih letos medletno nižji za dva odstotka in so dosegli 5,2 milijarde evrov. Nižji so bili predvsem zaradi nižjih prihodkov od davka na dohodek pravnih oseb, EU sredstev in nedavčnih prihodkov ob znatnem učinku lanskih visokih osnov, je navedel fiskalni svet.

Rast prihodkov od DDV, ki se je začela umirjati v drugi polovici lanskega leta, se je v zadnjih mesecih stabilizirala na nižjih ravneh. Upočasnitev je po oceni fiskalnega sveta deloma posledica visokega učinka osnove, znižane stopnje DDV za energente, deloma pa tudi povečane negotovosti in visoke inflacije. Rast prihodkov od trošarin se je v zadnjih mesecih okrepila ob dvigu trošarin na energente in tobačne izdelke.

Gibanja v državnem proračunu so bila v prvih petih mesecih leta slabša kot v enakem obdobju lani. Več ➡️https://t.co/RMc1AxZbpm.

— Fiskalni svet RS (@FiskalnisvetRS) June 5, 2023

Prihodki od dohodnine so bili nižji za 2,2 odstotka, kar pripisujejo zlasti dvigu povprečnine za občine in nadaljnjemu znižanju davčne obremenitve. Prihodki od davka na dohodek pravnih oseb so bili nižji za 15,9 odstotka, kar je v največji meri posledica učinka visoke osnove iz lanskega leta, ko je bil poračun davka za leto 2021 rekordno visok. Prihodki od EU sredstev ostajajo medletno nižji, iz po oceni fiskalnega sveta preveč optimističnih projekcij v rebalansu pa izhaja, da naj bi bilo v naslednjih sedmih mesecih pridobljenih več sredstev kot v vsem lanskem letu.

Proračunski odhodki so od januarja do maja letos znašali 5,426 milijarde evrov. Odhodki so bili v prvih petih mesecih višji za dva odstotka, odhodki brez intervencijskih ukrepov so bili višji za 6,6 odstotka.

Odhodki za protikoronske ukrepe so znašali 101 milijon evrov, v rebalansu proračuna za letos pa je za ta namen predvidenih 371 milijonov evrov. Glavnino doslej realiziranih letošnjih odhodkov predstavljajo nadomestila plač zaradi izolacije (46 milijonov evrov) in odhodki, povezani s stroški cepljenja in testiranja (34 milijonov evrov).

Učinek ukrepov za blažitev draginje znaša v prvih petih mesecih letos 362 milijonov evrov, po sprejetem rebalansu pa naj bi učinek v celotnem letu znašal 1,089 milijarde evrov, so še zapisali v fiskalnem svetu.