Kot so poudarili na ministrstvu, jame in kraški svet pokrivajo skoraj petino kopnega in so vir pitne vode za več kot milijardo ljudi. V njih se skrivajo edinstveni podzemni ekosistemi, fosilni zapisi in sledi človekove preteklosti.

Kljub temu ostajajo te podzemne pokrajine slabo poznane, ranljive in pogosto premalo zaščitene, so opozorili. Z razglasitvijo mednarodnega dneva jam in krasa želi Unesco povečati zavedanje o pomenu teh občutljivih podzemnih okolij za naravo, človeka in trajnostni razvoj.

Aktivnosti za razglasitev mednarodnega dneva jam in krasa je po pooblastilu vlade koordiniralo ministrstvo za naravne vire in prostor, v procesu razglasitve pa so sodelovali tudi Mednarodna speleološka zveza, Urad za Unesco pri ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.

Kot so poudarili na ministrstvu za naravne vire in prostor, je bila razglasitev uspešna tudi zaradi izjemnega truda stalnega predstavništva Slovenije pri Unescu v Parizu pri pridobivanju mednarodne podpore.

Slovenija je po navedbah ministrstva vodilna na področju krasoslovja. Ob tem so spomnili, da je v Postojni sedež Mednarodne speleološke zveze, prav tako se v Sloveniji nahaja Unescovo Krasoslovno študijsko središče, Park Škocjanske jame pa je na seznamu svetovne dediščine že od leta 1986.