Poslanka Svobode Janja Sluga je spomnila, da so spremembe poslovnika njihova reakcija na prvo tajno glasovanje v tem mandatu, "ko se je po naši oceni zgodil cirkus".

Po tajnem glasovanju o predsedniku DZ Zoranu Stevanoviću je namreč razkrito, da je bil del glasovnic v podporo Stevanoviću označen. Na glasovnicah so bile tri vrste oznak, primerjava števila glasovnic, označenih na enak način, pa kaže, da bi jih lahko označevali poslanci NSi, SLS in Fokus, Demokratov ter Resnice.

Nekaj glasovnic je bilo popisanih tudi ob glasovanju o dveh podpredsednikih DZ, Danijelu Krivcu in Francu Križanu, ko si je več poslancev dalo duška in svojo voljo izrazilo s "kreativnim obkroževanjem". Podobno je bilo tudi na ponedeljkovem tajnem glasovanju o tretji podpredsednici DZ Nataši Avšič Bogovič. Vpogled, za katerega je skladno z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja zaprosila STA, je sicer pokazal, da je bilo tega manj kot ob preteklih tajnih glasovanjih.

Na glasovanju o Avšič Bogovič je bilo oddanih 83 glasovnic, od tega 74 v podporo kandidatki, pet proti, štiri pa so bile neveljavne. Na slednjih je bila neveljavnost izkazana na različne načine – ena glasovnica je bila oddana prazna, ena je bila prečrtana, na eni sta bila obkrožena tako ZA kot PROTI, na eni pa je bilo ob črti čez glasovnico izrisano še srce.

Na glasovnicah proti ni bilo posebnosti, na nekaj glasovnicah v podporo kandidatki pa so nekateri poslanci znova izbrali kreativno izražanje svoje volje. Dva poslanca sta tako besedo ZA obrisala s srčkom, eden s kvadratom, eden pa je iz kroga okoli ZA potegnil še puščico, tako da je znak spominjal na simbol za moški spol.

Predlagatelji sprememb opozarjajo, da v poslovniku glede označevanja glasovnic vlada pravna praznina in menijo, da morajo obstajati posledice za kršenje tajnosti glasovanja.

Poslovnik trenutno določa le, da za neveljavno glasovnico štejeta neizpolnjena glasovnica in glasovnica, iz katere volja poslanca ni jasno razvidna.

Predlagane spremembe določajo, da bi kakršnokoli označevanje glasovnic, tudi glasovanje z drugačno barvo ali obkroževanje z drugimi liki, na primer trikotnikom ali kvadratom, štelo za neveljavno glasovnico.

Poslanec svoje glasovnice prav tako ne bi smel kazati drugim poslancem, preden jo odda v glasovalno skrinjico, niti je ne bi smel nositi iz dvorane. V takem primeru mu glasovanje ne bi bilo dovoljeno.

Predlog vključuje tudi prepoved vnosa elektronskih naprav v glasovalne kabine, s čimer bi bilo onemogočeno oziroma prepovedano snemanje glasovnic. To bi veljalo tudi za člane komisije, ki na tajnem glasovanju prešteva glasovnice. "Pogosto se nam dogaja, da lahko še preden se komisija vrne nazaj v dvorano in predsedujoči razglasi rezultate tajnega glasovanja, v medijih že preberemo, kako smo glasovali," je dejala Sluga.

Po njenih besedah mora biti poslancu omogočena tajnost glasovanja, predvsem v primerih, ko se po lastni presoji odloči glasovati drugače, kot je uradno stališče njegove stranke. "Poslancu mora biti omogočena tajnost, predvsem za primere, ko se poslanec po lastni presoji odloči, da bo glasoval drugače, kot je uradno stališče njegove stranke," je poudarila.

Poslanka Levice in Vesne Tina Brecelj pa je poudarila: "Že očetje ustave so za določene vrste glasovanj predvideli tajno glasovanje, ker so ocenili, da je samo na ta način mogoče najustrezneje udejanjiti voljo poslanca in s tem tudi voljo ljudstva."

Po njenih besedah mora tajnost glasovanja zadostiti absolutnemu procesnemu pravilu. To pomeni, da ni dovolj zgolj preprečitev identifikacije, kako je posamezen poslanec glasoval, ampak mora biti preprečen tudi nadzor nad glasovanjem poslancev. Aktualna ureditev poslovnika DZ po njenem mnenju tega ne omogoča in dopušča obid načela tajnosti glasovanja.

Predlagatelji želijo, da bi spremembe stopile v veljavo po skrajšanem postopku. Po besedah Sluge bi jih tako lahko uveljavili še pred glasovanjem o kandidatu za mandatarja, ki je prav tako tajno.

Za sprejem sprememb poslovnika bo potrebna dvotretjinska večina. Sluga pričakuje zadostno podporo, saj so bile po glasovanju o Stevanoviću reakcije precej kritične. Spomnila je tudi, da je Stevanović ob naslednjih tajnih glasovanjih o podpredsednikih DZ poslance pozval, naj glasovnic ne označujejo. "Prepričani smo, da se vsi poslanci zavedamo, da smo pri svojem delu samostojni, da ne smemo biti vezani na navodila," je dejala. Zato po njenem mnenju "ne vidijo razloga", da poslanci sprememb ne bi podprli.

Svoboda se je glede glasovanja o predsedniku DZ Stevanoviću obrnila tudi na ustavno sodišče. Ker menijo, da je označevanje glasovnic izničilo institut tajnega glasovanja in poseglo v ustavno zagotovljeno svobodo poslanskega mandata, so predlagali razveljavitev sklepa o izvolitvi Stevanovića in ponovno glasovanje v DZ. Prav tako so vložili pobudo za oceno ustavnosti poslovnika DZ. Zadevo bodo ustavni sodniki prvič obravnavali na sredini seji.