Strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana Janja Ocvirk je na novinarski konferenci pred posvetom dejala, da gre pri rakih prebavil za eno najzahtevnejših zdravstvenih problematik, saj prizadenejo veliko število ljudi in cel prebavni sistem od požiralnika, želodca, debelega črevesja in danke, pa do jeter, trebušne slinavke, žolčnika in žolčevodov. "Gre za raznolike bolezni, ki jih povezuje dejstvo, da jih velikokrat odkrijemo zelo pozno, ko so možnosti zdravljenja omejene in s tem izidi bolezni slabi," je opozorila.

Leta 2022 je v Sloveniji za rakom zbolelo več kot 19.000 novih bolnikov, letno pa jih za rakom umre 6300. Za raki prebavil je leta 2022 zbolelo več kot 3000 bolnikov, najpogostejši med njimi pa je bil rak debelega črevesa in danke. Pojavnost so s presejalnim programom Svit uspešno zmanjšali, letno za tem rakom zboli okoli 1300 oseb. Ob tem s presejalnim programom Svit odkrijejo bolnike v zgodnejših stadijih bolezni, kar povečuje preživetje.

Po drugi strani pa sta rak želodca in rak trebušne slinavke še vedno z zelo slabimi izhodi. Rak trebušne slinavke narašča najhitreje med vsemi raki prebavil, leta 2022 je za tem rakom zbolelo več kot 500 oseb, preživetje pa ostaja zelo slabo.

Dejavniki tveganja za raka prebavil so kajenje, prekomerno uživanje alkohola, prekomerna teža, nezdrava hrana, premalo gibanja in tudi kronična vnetna bolezen prebavil, virusne okužbe hepatitisa B in C pri raku jeter in okužbo z bakterijo Helicobacter pylori pri raku želodca, nekaj pa je tudi dednih sindromov. "Eden od velikih izzivov pri rakih prebavil je, da nimajo specifičnih simptomov," je poudarila Ocvirk.

Kažejo se lahko z oteženim požiranjem, bolečino v žlički, dolgotrajno napihnjenostjo, nepojasnjeno izgubo telesne teže in spremembami pri odvajanju blata. Ena tipičnih bolečin pri raku trebušne slinavke je tudi bolečina v hrbtu. Po njenih besedah je prepoznavanje simptomov zelo pomembno, če ne minejo v 14 dneh pa priporoča obisk pri družinskem zdravniku.

V zadnjih letih se je spremenilo tudi zdravljenje, ob kemoterapiji in obsevanju zdravljenje temelji tudi na bioloških označevalcih, tumorskih markerjih, tarčnih zdravilih in imunoterapiji. Poudarja, da veliko rakov lahko preprečimo z zdravim življenjskim slogom, pravočasnim obiskom zdravnikov in sodelovanjem v presejalnih programih.

Predsednica združenja EuropaColon Slovenija Ivka Glas je dejala, da ozaveščajo bolnike z raki prebavil in jim nudijo oporo. V zadnjem času so jih številni bolniki opozorili, da so izgubili osebnega zdravnika, da zdravljenje še vedno traja predolgo in da si želijo iskrenih pogovorov z zdravniki. Opozorila je, da za rakom debelega črevesa in danka v zadnjem času zbolevajo predvsem mladi med 18 in 49 letom, zato stroko pozivajo k premisleku, da bi v program Svit vključevali že posameznike po 40. ali 45. letu.

Predstojnica katedre za družinsko medicino ljubljanske medicinske fakultete Marija Petek Šter je poudarila, da je ozaveščanje bolnikov ključno, saj če bolnik pozna simptome, verjetno pride prej k zdravniku. Opozorila je, da ko nekdo krvavi iz črevesja je to pogosto znak napredovale bolezni.

Zdravniki se zavedajo, da je onkoloških bolnikov vedno več, zato se bodo morali vedno bolj vključevati v sledenje preživelih z rakom. "Rak postaja kronična bolezen. Mnogi preživijo, imajo mogoče relativno dobre obete za relativno kakovostno in dolgo življenje in ravno pri teh vidim vlogo družinskega zdravnika," je dejala.

Na novinarski konferenci sta spregovorila tudi Alenka Rebernik in Samo Podgornik, ki sta premagala raka prebavil. Rebernik je vse ljudi pozvala, naj ob simptomih ne odlašajo, obiščejo zdravnika in zahtevajo dodatne preiskave. Podgorniku pa so raka odkrili v programu Svit, zato poziva k udeležbi v presejalnih programih in k rednemu spremljanju simptomov.