RADIVOJ NARDIN ŠE NAPREJ MOLČI: Ali direktor SB Izola meče slabo luč na javno ustanovo in zaposlene?

Izola

Tragična novica o smrti moškega, ki so ga po potrjeni terminalni diagnozi odpustili iz izolske bolnišnice, je dodobra pretresla že tako zainteresirano javnost, ki je z zanimanjem spremljala epilog žalostne zgodbe in je osvetlila problematiko paliativne oskrbe in težav, s katerimi se soočajo tisti, ki jim bije zadnja ura. Je pa ta ista zgodba osvetlila še en problem, ki se prav tako tiče javnosti. In sicer neodzivnost Splošne bolnišnice Izola. Vprašanja o tem primeru smo namreč na njih naslovili že 20. novembra – istega dne, ko smo razkrili zgodbo človeka, ki je v zadnjih izdihljajih ostal prepuščen samemu sebi. V vseh teh dneh čakanja na odgovore in pojasnila pristojnih, je človek, Koprčan, umrl. Odgovorov pa še vedno ni.

Da direktor Splošne bolnišnice (SB) Izola Radivoj Nardin s težavo – to pomeni zakonski rok čakanja na odgovore, ki so običajno skopi, odgovarja namreč povečini le z 'da' ali 'ne' –, komunicira z javnostjo, tudi v primerih, ko je tematika več kot očitno v javnem interesu, je novinarkam in novinarjem, ki tovrstna novinarska vprašanja pošiljamo, že znano. Ni pa nam znan vzrok, zakaj je temu tako.

Radivoj Nardin v našem primeru še praktično nikoli ni odgovoril prej kot v zakonsko določenem 7-dnevnem roku. Tudi ko je šlo za zadeve, ki so bile aktualne in očitno v javnem interesu. S tem po mnenju mnogih kaže tudi odnos do javnosti in odnos do okolja, v katerem dela. Je pa to še bolj nenavadno ob dejstvu, da je SB Izola javna zdravstvena ustanova in ne zasebna.

Radivoj Nardin, direktor Splošne bolnišnice Izola

Njegova neodzivnost ni ostala neopažena niti v očeh javnosti. "Je kdaj Nardin sploh človeško odgovoril na novinarska vprašanja," se sprašuje eden izmed komentatorjev pod našim člankom.

S takšnim načinom komuniciranja pa direktor SB Izola meče 'slabo luč' na celotno ustanovo. To potrjujejo tudi komentarji pod objavami naših člankov. "To ni ne prvi ne zadnji primer v Izoli, že leta puščajo paciente umirati na obroke in v mukah", "imam grozljive izkušnje z izolsko bolnišnico, to je hiralnica, manj ko jih rabiš, boljše je", "bolnišnica v Izoli sramota, da bolnega človeka pustite pred vrati, sram vas je lahko", "žalostno, sramota, super da je prišlo v javnost", so le nekateri izmed komentarjev.

Posledično je seme dvoma vsajeno tudi glede osebja, ki v tej ustanovi dela. Morda neupravičeno, saj je med komentarji kar nekaj tudi takšnih, ki so zapisali, da so imeli v izolski bolnišnici kot pacienti dobre izkušnje. A odgovornost za ustanovo in za njeno javno podobo ne nosijo posamezni zdravniki in medicinske sestre vsak zase. Odgovornost za ustanovo in za njeno javno podobo nosi direktor.

Mediji bi torej v primeru razkritja zgodbe, kot je zgodba Koprčana, ki je bil odpuščen iz izolske bolnišnice in prepuščen samemu sebi, pričakovali hitre in jasne odgovore s strani odgovornih. Pričakovali bi pojasnila situacije – takšna, ki presegajo odgovore kot sta skopa 'da' ali 'ne'. Gre namreč za primer, ki je sprožil oster in čustven odziv javnosti. In v prvi vrsti je to izolska bolnišnica. A odgovorov, poslanih 20. novembra, tudi danes še nismo prejeli. V tem času je človek umrl.

Ni prvič, da ne hiti z odgovori

Na Regionalu vsakič, ko pošiljamo novinarska vprašanja, vodstvo izolske bolnišnice zaprosimo, da nam nanje odgovorijo v čim krajšem času in ne v 7-dnevnem zakonsko določenem roku. Tako je bilo tudi v primeru operacije napačnega kolena, o katerem smo prvi poročali. Tudi tedaj so se držali 7-dnevnega zakonskega roka in nam v zgolj dveh povedih odgovorili na kopico vprašanj. Kaj vse smo jih vprašali in kaj so tedaj odgovorili, lahko preberete v članku na tej povezavi.

Nič drugače ni bilo niti, ko smo se nanje obrnili po odgovore in pojasnila glede navedb, da so srednješolcem in študentom ukinili parkirne abonmaje in da dijakinjam in dijakom zdravstvene smeri ne omogočajo opravljanja obvezne prakse. Z njihove strani smo tedaj prejeli skope odgovore – kot smo zapisali v članku, je bilo največ, kar so dali od sebe, 'da', 'ne' in datum.

Zakaj torej direktorju SB Izola Radivoju Nardinu ni v interesu sodelovati z mediji in javnosti odgovoriti na vprašanja? Odgovora na to nimamo. Tako kot še vedno nimamo odgovorov na vprašanja glede odpusta terminalno bolnega Koprčana. Vprašanja, ki smo jih naslovili na vodstvo SB Izola so: ali je bil ob odpustu aktiviran paliativni tim in katere zdravstvene ali socialne storitve so bile zanj dejansko organizirane; kdo je podpisal odpust in na kateri strokovni podlagi je bilo odločeno, da nadaljnja hospitalizacija ni potrebna, čeprav gre za osebo v terminalni fazi bolezni brez urejenega bivališča in nege; ali je bolnišnica preverila, kam je bolnik odpuščen in ali je bil prostor, kamor je bil poslan, primeren za paliativno oskrbo in če ne, zakaj ne; ali gre za osamljen primer ali v bolnišnici Izola obstaja praksa odpustov hudo bolnih bolnikov v neustrezne socialne razmere in ali SB Izola sodeluje s Centrom za socialno delo pri nujnih primerih, kot je paliativna oskrba, kako poteka ta koordinacija in ali je v tem primeru odpovedala.

Njihove odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo. Predvidoma, ko se izteče 7-dnevni zakonski rok.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija