Poročali smo o pretresljivi usodi Koprčana, ki je bil odpuščen iz izolske bolnišnice, čeprav je bilo po izvidih jasno, da je paliativni bolnik in so bili v bolnišnici obveščeni, da nima urejenih pogojev za osnovno oskrbo. Kljub prizadevanjem posameznikov, ki so o dogajanju obvestili tudi Center za socialno delo Južna Primorska, se zanj postelja v bolnišnici ali kateremu izmed domov za ostarele, kjer bi mu nudili primerno paliativno oskrbo, ni našla.

Po odpustu iz bolnišnice so za 60-letnega moškega skrbeli prijatelj in sostanovalci iz samskega doma v Olmu, ki so navzklic težkim razmeram, v katerih tudi sami živijo, pokazali veliko humanost in predanost pomoči sočloveku – vse te dni so mu prinašali hrano, mu delali družbo in mu pomagali pri vstajanju.

A situacija se je v nekaj dneh poslabšala do te mere, da tudi vstati ni več mogel. Včeraj zjutraj se je zgodilo to, kar je bilo za pričakovati: zaradi hude bolezni so bolečine postale neznosne.

Po besedah našega sogovornika so okoli devete ure zjutraj poklicali nujni prevoz v bolnišnico. Na rešilca je bilo potrebno kljub hudemu trpljenju bolnega človeka čakati več kot dve uri. "Tega ni bilo več mogoče gledati, da niti rešilca ne pošljejo k umirajočemu. V določenem trenutku sem bil pred tem, da pokličem policijo. Mislil sem si: morda bo policija urgirala in bodo potem morali poslati rešilca, saj človek umira in ga ne morejo kar tako pustiti," je opisal dogajanje. 

Okrog 11. ure je rešilec prišel. Ob tem naj bi reševalec povedal, da bodo bolnega moškega po vsej verjetnosti po nujni oskrbi znova odpustili domov – "če ne že danes, pa zagotovo jutri".

Medtem še vedno čakamo na pojasnila Splošne bolnišnice Izola in CSD Južna Primorska.

Na SB Izola smo naslovili vprašanje, ali je bil za omenjenega terminalnega pacienta aktiviran paliativni tim in katere zdravstvene storitve so bile zanj dejansko organizirane. Prav tako nas je zanimalo, na kakšni strokovni podlagi je bilo odločeno, da nadaljnja hospitalizacija ni potrebna, čeprav gre za osebo v terminalni fazi bolezni brez možnosti ustrezne nege. Tudi na vprašanje, ali gre za osamljen primer ali pa v bolnišnici obstaja praksa odpustov hudo bolnih bolnikov v neustrezne socialne razmere ter ali SB Izola sodeluje s Centrom za socialno delo pri nujnih primerih, še nismo prejeli odgovora. 

Več vprašanj smo naslovili tudi na Center za socialno delo Južna Primorska, med drugim, zakaj za bolnega moškega, odpuščenega iz bolnišnice v samski dom brez možnosti zdravstvene nege, ni bil aktiviran nujni socialnovarstveni ukrep in zakaj v času pred odpustom iz bolnišnice kljub opozorilom ni bila zagotovljena namestitev v ustrezni ustanovi. Pričakujemo tudi pojasnilo, ali so bili v tem primeru postopki CSD v skladu z zakonodajo. Za razliko od neodzivnosti pristojnih pa se je na naše uredništvo obrnilo več posameznikov, ki jih je takšno ravnanje s hudo bolnim človekom globoko pretreslo in mu želijo pomagati.

Po naših informacijah je nesrečni Koprčan po vnovični hospitalizaciji trenutno v bolnišnici. Ali bo tam tudi ostal na paliativni oskrbi ali pa ga bodo znova odslovili, zaenkrat še ni znano.