V javnosti je lani odmevala službena pot tedanje ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik in štirih sodelavk ministrstva na julijski forum o trajnostnem razvoju v New Yorku. Očitki so se nanašali predvsem na visoke stroške potovanja, ki je državo stalo več kot 33.000 evrov. Ti očitki so bili poleg očitkov o domnevni netransparentnosti pri razpisu za nevladne organizacije tudi predmet interpelacije zoper ministrico, ki je nato odstopila sama.

Okoliščine službene poti je preverila tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki je ugotovila, da odrejanje in poročanje o službenih poteh v tujino in koriščenje VIP letaliških storitev ni ustrezno oziroma zadostno urejeno. Prav tako bi bilo treba v zvezi s spremljanjem in prenočevanjem družinskih članov funkcionarjev in javnih uslužbencev na službenih poteh zavzeti jasno stališče, da morajo biti vsi zasebni stroški strogo ločeni od javnih sredstev. Ministrico je namreč na službeni poti spremljal tudi mož.

Ta področja bi bilo treba urediti tudi zato, da so pravila vnaprej jasna, s čimer se omogoča transparentna poraba javnih sredstev. Kot so navedli, je "odsotnost omenjenih pravil ob hkratnem dejstvu, da je za nadzor nad izvedbo službenih poti kot zunanji organ pristojno le računsko sodišče, predstavlja tveganje za izvedbo samovoljnih in arbitrarnih službenih poti, še posebej najvišjih predstavnikov države".

KPK je vladi podala priporočila glede sprejema ustreznih pravil oziroma stališč v zvezi s številčnostjo delegacij, uporabo VIP letaliških prehodov, odrejanjem službenih poti in poročanjem o njih ter spremljanjem družinskih članov. Hkrati vladi priporoča tudi vzpostavitev meril preverjanja smotrnosti posameznih delegacij na ravni izvršilne veje oblasti, ki naj vključuje tudi ekonomsko presojo namena in učinka.

KPK je konkreten primer ministrstva za javno upravo (MJU) odstopila v reševanje računskemu sodišču, saj nima pristojnosti, da se opredeljuje do ekonomičnosti in pravilnosti poslovanja oziroma višine stroškov, ki so nastali s konkretno službeno potjo, so pojasnili. Glede prisotnosti zakonca tedanje ministrice pa je komisija ugotovila, da MJU ni izvedel nobenih aktivnosti v zvezi z rezervacijo letalske karte ali nastanitvijo zakonca v New Yorku in da to ni bremenilo proračuna.

Na ugotovitev KPK se je odzvala Ajanović Hovnikova, ki jo veseli, da je KPK v zvezi s službeno potjo v New York ugotovila, da ni kršila zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Glede na to, da računsko sodišče opravlja revizije smotrnosti in gospodarnosti in daje priporočila ministrstvom, današnjo odločitev KPK razume predvsem kot kritiko računskemu sodišču.

Spomnila je, da je KPK ob pregledu tega konkretnega primera prepoznala sistemska tveganja, saj da področje odrejanja in poročanja o službenih poteh v tujino ni ustrezno urejeno na ravni države kot celote. Glede na to, da računsko sodišče opravlja revizije smotrnosti in gospodarnosti in daje priporočila ministrstvom, današnjo odločitev KPK razume predvsem kot kritiko računskemu sodišču, zakaj tekom "revizij takšnega priporočila ali korekcijskega ukrepa nikoli ni predlagalo".

"Če bo obravnava mojega konkretnega primera pred KPK prispevala k boljši sistemski ureditvi tega področja in usklajenim pristojnostim med KPK in računskim sodiščem, bo iz tega izšlo nekaj pozitivnega. Zame in za mojo družino je ugotovitev, da ni prišlo do kršitve zakonodaje, zadoščanje, ki pa je prišlo pozno in po že podani javno-medijski arbitrarni sodbi," je še zapisala nekdanja ministrica za javno upravo.