Ko se izmenjujejo deževna obdobja in visoke temperature zraka, postanejo razmere idealne za razvoj komarjev. Težava je v tem, da se domača vrsta komarja umika pred tigrasto, invazivno vrsto, na katero nismo evolucijsko navajeni. Prav zato njegov pik na koži povzroča alergijsko reakcijo. Takoj po naselitvi tigrastih komarjev so za njimi na območje Istre pričele prihajati nove invazivne vrste, piše portal.

Poleg tigrastega še japonski in korejski komar

V Sloveniji živi 30 različnih vrst komarjev, večina vrst, 27, je domorodnih. Med invazivnimi vrstami so pri nas udomačeni tigrasti, japonski (zelo podoben tigrastemu) in korejski komar. V Evropo so njihove ličinke prišle prek transporta rabljenih avtomobilskih gum, odrasli komarji pa so se "pripeljali" z avtomobili. Korejskega komarja so v Evropi prvič zabeležili leta 2008 v Belgiji, se pa od leta 2011 širi po Italiji. Pri nas smo ga prvič zaznali pred dvema letoma.

Japonski komar je bil lani prvič zaznan na severu hrvaške Istre, sklepajo, da je k njim prišel iz Slovenije. Ta vrsta komarja se raje zadržuje na višjih nadmorskih višinah ter ne toliko ob morju. Korejskega komarja pri njih še niso zasledili, a se tudi ta vrsta utegne kmalu naseliti pri njih, piše Glas Istre.

Sezona komarjev se začne junija in zaključi konec septembra. Komarje naj bi najbolj privlačili športniki, preznojeni ljudje in nosečnice. Zaradi samega vonja pa naj bi imeli "raje" ženske kot moške. Kot opozarjajo strokovnjaki, se komarjev ne moremo znebiti zgolj z zatiranjem z insekticidi. Vsi skupaj jim moramo onemogočiti mesta, kjer se izležejo. Samo en sod z vodo je dovolj, da bo celo naselje polno komarjev, opozarjajo.

Nekajmilimetrske invazivne stenice, ki sesajo kri, preplavile Zagreb

V septembru bodo delavci šli v borbo s kuhinjskimi ščurki, ki so se pred desetletjem naselili v kanalizacijskem omrežju od Pule, prek Fažane do Vodnjana. Vprašanje, ki ostaja v zraku, pa je, če so se tudi v Istri že pojavile hrastove čipkarke - invazivne, nekaj milimetrov velike stenice, ki so na Hrvaško prišle z lesenimi hlodi, ki jih prevažajo tovornjaki.

Na spletni strani tujerodne-vrste.info je zapisano, da so te stenice (na fotografiji zgoraj) kvadrataste oblike, tri milimetre dolge in milimeter široke ter kremaste barve. V Sloveniji so jih prvič opazili leta 2016, zaznavajo jih med aprilom in septembrom. Pri nas se pojavlja na vzhodu in severovzhodu, nekaj najdb pa je tudi že z območja Ljubljane. Njen habitat so hrasti, drevesnice, nasadi in urbana območja.

Kot trdijo prebivalci Zagreba, kjer imajo letos ogromne težave z njimi, pa se te stenice lepijo na kožo in lase ter sesajo kri. Pojavile naj bi se še v nekaterih drugih krajih na Hrvaškem. O stenicah, ki so "napadle" brazilsko turistko v Dalmaciji, smo že poročali. Omenjenih stenic je vsako leto več, postajajo tudi vse bolj invazivne, rešitve za njihovo odstranitev pa še ne poznamo. Gre sicer za rastlinojede stenice in strokovnjaki ne vedo, zakaj napadajo ljudi.