Delež Slovencev, ki se v enem letu preseli v drug kraj ali v tujino, je v 25 letih zrasel za petkrat, kaže raziskava, ki so jo opravili v okviru projekta Zlati kamen. Najbolj so se ljudje odseljevali iz občin Šentrupert in Zavrč. Tam se letno v povprečju odseli približno desetina prebivalstva.
SELITVENE NAVADE SLOVENCEV SO SE BISTVENO SPREMENILE: Iz Ankarana je v tujino odšla kar desetina občanov
Slovenija
Če so bili Slovenci pred letom 1991 precej statični in vezani na svoj kraj, so v zadnjem času postali mobilni, izpostavljajo avtorji najnovejše analize ISSO.
Leta 1995 se je odselilo iz svojega kraja manj kot odstotek prebivalcev na leto. Leta 2019 se jih je 4,3 odstotka, kar pomeni 89.601 osebo. Skoraj vsak dvajseti prebivalec Slovenije je torej zamenjal občino ali odšel v tujino.
Selitev v tujino je bilo skoraj toliko, kot je bilo pred 25 leti vseh selitev skupaj, torej znotraj Slovenije ali čez mejo. Število tistih, ki se odselijo v tujino, se je v 25 letih povečalo za dvajsetkrat.
Kot še kaže omenjena raziskava, močno izstopata Šentrupert in Zavrč, ki sta bila pred nekaj leti na vrhu seznama občin z največjim selitvenim prirastom. Tam se letno v povprečju odseli približno desetina prebivalstva. Povprečje za deset let za slovenske občine je sicer 4,7 odstotka prebivalstva.
Najbolj stabilno prebivalstvo, torej najmanj nagnjeno k odseljevanju, imajo občine Lovrenc na Pohorju, Moravče in Gorenja Vas - Poljane.
V petih letih se je iz Slovenije odselilo 76.673 prebivalcev ali 3,7 odstotka. V številu so zajeti tudi vsi tuji državljani, ki so bivali v Sloveniji začasno, a so imeli prijavljeno stalno bivališče.
Izseljevanja v tujino skorajda ne poznajo v Žužemberku in Lovrencu na Pohorju. Na drugi strani sta poleg Zavrča občini Podlehnik in Ankaran, kjer se je v petih letih v tujino odselila skoraj desetina prebivalstva.