"Kadrovsko še vedno niso popolnjeni, še vedno imajo možnosti zaposlovanja tako negovalnega kadra kot tudi zdravnikov in ostalega kadra. Stanje se sicer izboljšuje, postajajo zaželen delodajalec, vendar niso še tam, kjer si želijo biti," je izpostavila Alenka Kolar. K dobremu poslovnemu rezultatu pa je pripomogel predvsem presežen pogodbeni plan dela.

Čeprav nimajo zaposlenega toliko strokovnega kadra, kot bi si želeli, pa naredijo več kot v preteklih letih. Največji primanjkljaj je pri negovalnem kadru, tu bi po besedah direktorja bolnišnice Dimitrija Klančiča lahko zaposlili še okrog 60 sodelavcev, zdravnikov pa med 10 in 20.

Če bi bilo negovalnega kadra več, bi lahko delno izvajali tudi dejavnost negovalne bolnišnice. "Tukaj se jim ta primankljaj zelo pozna," je dejala Kolar.

Med zdravniki je največje pomanjkanje radiologov, nekoliko boljše kot lansko poletje po odhodu petih specialistov je stanje na področju kirurgije. Takoj pa bi pri njih dobil zaposlitev tudi zdravnik patolog.

"Na radiologiji peljemo program nemoteno naprej, vendar s pogodbeniki," je pojasnil Klančič, ki si želi, da bi imeli v bolnišnici zaposlenih od osem do deset radiologov. Med tistimi, ki sedaj pogodbeno sodelujejo z bolnišnico, so tudi nekdanji zaposleni.

V zadnjih mesecih so se skrajšale čakalne vrste ali pa se je skrajšala čakalna doba, vendar različno na različnih področjih. "Lahko bi rekli, da več ljudi stoji manj časa v vrsti, to je še najbolj zaželeno za bolnišnico," je dejala Kolar.

Klančič je povedal, da so si za cilj zadali zmanjšati število pacientov, ki čakajo več, kot je najdaljša dopustna čakalna doba, pod 5000. "Na vseh področjih se čakalne dobe skrajšujejo, kjer pa jih nismo uspeli zmanjšati, pa so v ozadju zagotovo objektivni razlogi, kot so dolgotrajne bolniške odsotnosti, porodniški dopusti ali nepričakovani odhodi," je pojasnil Klančič.

Dolge čakalne dobe ostajajo na področju okulistike, nevrologije in kardiologije.