Kot so v skupnem sporočilu za javnost zapisali v Združenju sobodajalcev, zavodu Gostoljubnost slovenskih domov in Združenju lastnikov nepremičnin, so na nefunkcionalnost zakona in nerazumne roke njegove uveljavitve že večkrat opozorili. Na delovnem sestanku 12. januarja jim je pristojno ministrstvo obljubilo pisne odgovore na njihove zahteve in vprašanja, vendar jih do zdaj še niso prejeli, zato so z dopisom znova opozorili na po njihovem nevzdržno stanje.

Spomnili so, da je novela zakona o gostinstvu, ki se je začela uporabljati z novim letom, razveljavila domala vse temeljne pravilnike, ki določajo poslovanje zasebnih ponudnikov nastanitev, vključno s pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih in pravilnikom o kategorizaciji. Hkrati pa, kot opozarjajo, noben od nujnih nadomestnih pravilnikov še ni bil sprejet.

"Trenutno stanje predstavlja nesprejemljivo omejevanje gospodarske pobude, saj v takšnih razmerah ponudniki zasebnih nastanitev sploh nimajo temelja ne za registracijo dejavnosti ne za redno poslovanje, ker ne morejo zagotoviti skladnosti s pogoji poslovanja, h katerim jih obvezuje sam zakon," so zapisali v dopisu pristojnim.

Medtem ko se država po njihovih navedbah še ni normativno opredelila do označevanja obratov v večstanovanjski stavbi, ponudnikom za neuporabo oznak po krovnem zakonu že grozijo globe do 6000 evrov, so izpostavili sobodajalci. "Odgovorne pozivamo k jasnim zagotovilom o nekaznovanju v času tega pravnega vakuuma, prav tako zahtevamo določitev šestmesečnega prehodnega obdobja za sprejem in uveljavitev vseh podzakonskih aktov," so navedli.

Kot so poudarili, nefunkcionalnega zakona ni mogoče rokohitrsko popravljati s pravilniki. Zato zahtevajo transparentno javno obravnavo v skladu z resolucijo o normativni dejavnosti, kar po njihovih navedbah vključuje vsaj 30-dnevni rok za javno obravnavo tehnično zahtevnih aktov ter objavo zaključnih poročil z opredelitvijo do vseh prejetih pripomb.

Sobodajalci opozarjajo tudi, da zakonska novela o gostinstvu ne izpolnjuje krovne evropske regulacije. "To potrjuje tudi napovedana posodobitev registra pri Ajpesu, ki ne implementira identifikacijskih številk na ravni posamezne enote, ob tem pa prinaša še dodatne, s krovno evropsko regulacijo neskladne administrativne prepreke pri registraciji," so pojasnili.

Po njihovih navedbah to neposredno ogroža poslovanje 4500 slovenskih ponudnikov nastanitev z več apartmaji ali sobami, kar je približno 35 odstotkov vseh. Ti naj bi bili zdaj "prepuščeni milosti Evropske komisije, če bo rezervacijskim platformam izdala navodilo, da od 20. maja letos dalje oglaševanje omogočijo tudi za države, ki uredbe niso implementirale". Ob tem po njihovem ni zanemarljivo, da Slovenija brez implementacije evropske uredbe o souporabi podatkov nima z evropskimi smernicami skladne statistične podlage za morebitno časovno omejevanje dejavnosti.

Od odgovornih zato še vedno zahtevajo pojasnila, zakaj novela zakona te krovne evropske regulacije ne izpolnjuje in kdaj nameravajo izpolniti obveznosti do Evropske unije.