Iz dokumentacije, ki smo jo pregledali, izhaja, da je sodišče marca letos izdalo začasno odredbo, po kateri naj bi se stiki izvajali pod nadzorom Centra za socialno delo Koper. Mati zatrjuje, da je na vse določene termine prihajala, vendar otrok na center niso pripeljali. Zato je sodišču večkrat pisala in prosila za pojasnila ter ukrepanje.

Stanje se je zapletlo po lanskoletni ločitvi obeh partnerjev, ki imata dva otroka. Sprva je sodišče potrdilo, da bosta otroka izmenično bivala pri obeh starših. Nato pa je oče mamo ovadil na policijo zaradi domnevnega nasilja v družini.

Sodišče je materi (varnostno) izreklo enoletni ukrep prepovedi približevanja. Kot je razumeti, je izrek ukrepa sledil očetovim navedbam o nasilju nad otrokoma. Pri tem je šlo za varnostni ukrep, zaradi česar so potrebni nižji dokazni standardi kot v morebitnem kazenskem postopku.

Sodišče znova določi stike

Marca letos je sledila nova odločba, ki določa tedenske stike med mamo in otrokoma. Po tem mati ni prejela nobene nove sodne odločbe, ki bi stike ustavila ali spremenila. Kljub temu se ti niso izvajali.

V dopisih sodišču opisuje, da je ob dogovorjenih urah prihajala na Center za socialno delo Koper, kjer pa otrok ni bilo. Sodišče je večkrat pozvala, naj preveri, zakaj se sodna odločba ne izvršuje in naj ugotovi, kaj preprečuje izvedbo stikov.

Ob tem opozarja tudi na čustvene posledice dolgotrajne ločenosti. V vlogah navaja, da odsotnost stikov povečuje odtujenost med njo in otrokoma ter da si želi predvsem postopne in strokovno vodene ponovne vzpostavitve odnosa. Kot poudarja, ne predlaga prisilnega izvajanja stikov, ampak pomoč strokovnih služb, ki bi otrokom omogočila varen ponovni stik z materjo.

Na drugi strani oče oziroma njegova pooblaščenka vztrajata, da otroka stike z materjo zavračata in da naj bi se je bala. V postopku po zakonu o preprečevanju nasilja v družini navajata, da bi prenehanje zaščitnih ukrepov pri otrocih povzročilo dodatno stisko.

To nasprotje se kaže tudi v drugih delih postopka. Na junijskem naroku je sodišče obravnavalo tudi božični voščilnici, ki ju je mati poslala otrokoma. Oče je povedal, da je bil prisoten, ko sta ju otroka prebrala, eden od njiju pa naj bi pismo zmečkal in ga odvrgel. Mati je pojasnila, da je voščili poslala po predhodnem posvetu s Centrom za socialno delo in da je želela otrokoma zgolj voščiti praznike.

Njuno domnevno reakcijo je oče uporabil kot nov dokaz, da si otroka stikov z materjo ne želita, zaradi česar ju na sodno določene stike ne vozi.

Sodni mlini meljejo počasi

Na številna materina opozorila se je odzvalo tudi Okrožno sodišče v Kopru. V odgovoru je zapisalo, da postopka potekata kontinuirano. Sporočilo je, da je bil sredi junija opravljen narok, po katerem je bila odločitev pridržana do poteka roka za pripombe na prepis zvočnega posnetka, medtem ko je sodnica v drugi zadevi trenutno odsotna. Podobno pojasnilo je po preverjanju postopkov podalo tudi Višje sodišče v Kopru.

Za dodatno pomoč se je obrnila tudi na Varuha človekovih pravic. Tam so pojasnili, da ne morejo odločati o stikih med starši in otroki, saj je to izključno v pristojnosti sodišča. So pa od Centra za socialno delo Južna Primorska, enote Koper, zahtevali dodatna pojasnila o ukrepih za vzpostavitev stikov med materjo in otrokoma.

Primer odpira zahtevno vprašanje, s katerim se srečujejo številni družinski postopki. Ko sodišče določi stike, to še ne pomeni nujno, da bodo ti tudi zaživeli v praksi. Med zaščito otrok, njihovimi željami, morebitnimi stiskami in pravico obeh staršev do odnosa z otroki pogosto nastanejo zapletene okoliščine, katerih razreševanje traja mesece ali celo leta. Prav tako je mogoče tudi, da se želita partnerja drug drugemu maščevati, čeprav na plečih nič krivih otrok.

V tej zadevi tako ostaja odprto predvsem eno vprašanje: zakaj se stiki, ki jih je določilo sodišče, več mesecev niso izvajali in ali bo pristojnim institucijam uspelo najti rešitev, ki bo predvsem v največjo korist obeh otrok. Dejstvo namreč je, da ima otrok pravico do obeh staršev, razen, če bi mu bilo to v mnogo večjo korist. Toda tega nikakor ne sme odločati posamezen starš samovoljno, sicer se lahko zgodi, da dobimo množico staršev, ki jim lahko drugi partner iz takšnih ali drugačnih vzgibov prepričuje stik z otrokoma.