Vojaški viri so potrdili, da se je ta praksa začela v zgodnjih fazah dvanajstdnevne operacije proti Iranu, imenovane "Operacija Vzpenjajoči se lev", ko so piloti sami predlagali uporabo preostalega orožja za cilje Hamasa v Gazi. Poveljstvo kopenskih sil izraelske vojske je te predloge sprejelo, taktika pa se je pozneje razširila po ukazu generala Tomerja Bara, poveljnika izraelskega vojnega letalstva, da bi ohranili intenzivnost napadov na Gazo, čeprav je bila glavna pozornost usmerjena proti Iranu.

Tako The New York Times kot CBS News sta kasneje potrdila te navedbe in opozorila, da je ta taktika sovpadala s porastom civilnih žrtev v Gazi med 14. in 24. junijem. The New York Times je poročal, da je bilo samo v zadnjih 24 urah tega obdobja ubitih najmanj 65 ljudi kot posledica izraelskih napadov.

Po podatkih Telegrapha je bil ta čas posebej smrtonosen za civilno prebivalstvo v Gazi – ubitih naj bi bilo več sto ljudi, čeprav ni povsem jasno, koliko žrtev so povzročili letalski napadi in koliko streljanje med razdeljevanjem pomoči. Med izpostavljenimi dogodki so tudi napadi 18. junija, v katerih je bilo v begunskem taborišču Maghazi ubitih 10 ljudi, med njimi mati z otroki, še pet pa jih je umrlo v šotorskem naselju v al-Attarju pri Khan Younisu, poroča palestinska tiskovna agencija Wafa.

CBS News navaja, da izraelska vojska vztraja, da so bili vsi napadi načrtovani in usmerjeni na legitimne cilje, čeprav naj bi bila praksa uporabe preostalega orožja sprva spontana. The New York Times poroča, da izraelske oblasti za širšo regionalno nestabilnost, ki je sprožila te ukrepe, krivijo iranske zaveznike, vključno s Hamasom. Vojska trdi, da je uporaba odvečnega orožja omogočala ohranjanje pritiska na Hamas, kljub temu da je operacija proti Iranu pritegnila večino svetovne pozornosti.

Uradna razlaga izraelskih oblasti prikazuje to kot strateško nujnost za ohranjanje vojaškega pritiska na Hamas ob hkratnem bojevanju na več frontah. Vendar pa pomanjkanje transparentnosti glede obsega napadov in izbranih tarč, skupaj s poročili o civilnih žrtvah, sproža vprašanja o odgovornosti in etičnosti takšnega ravnanja.

The Guardian poroča o valovih obsodb iz regije, vključno s Savdsko Arabijo, ter o pozivih zahodnih držav k umiritvi razmer, kar nakazuje na razkorak med vojaško taktiko in diplomatskimi prizadevanji.

Medtem ko potekajo pogovori o prekinitvi ognja, ki jih posreduje Donald Trump in nakazujejo morebitni dogovor za Gazo, ta sporna praksa dodatno razkriva zapletenost izraelskih vojaških operacij na več frontah in visoko ceno, ki jo plačuje civilno prebivalstvo. Po poročanju Reutersa naj bi se oblikoval 60-dnevni okvirni dogovor, ki bi lahko vključeval tudi delni umik izraelskih čet.