Statistični urad RS (SURS) je ob prihajajočem mednarodnem dnevu žensk objavil nekatere zanimive podatke. Ženske so na začetku leta 2023 predstavljale 49,8 odstotka prebivalcev Slovenije. Njihov delež je bil najvišji v občinah Ankaran in Murska Sobota (51,7 odstotka). Slovenija je sicer ena redkih držav članic EU, v katerih je prebivalo manj žensk kot moških. Takšno razmerje je bilo leta 2022 le še na Švedskem, v Luksemburgu in na Malti.

Kar osem let dlje od moških

Ženske v Sloveniji v povprečju živijo skoraj osem let dlje kot moški – povprečna starost prebivalk, umrlih v 2022, je bila 82,5 leta, prebivalcev pa 74,9 leta. Pričakovano trajanje življenja deklic, rojenih v 2022, je bilo 83,9 leta, dečkov pa 78,4 leta. 

Med 25-letnicami manj kot četrtina mamic

Slovenke so bile ob rojstvu prvega otroka v povprečju stare 29 let (povprečje EU-27: 29,5 leta). Med prebivalkami, starimi 15 let ali več, je bilo 75,7 odstotka takih, ki so rodile vsaj enega otroka. Med 25-letnicami je bilo 22,1 odstotek mater, medtem ko je med 30-letnicami ta delež znašal 55 odstotkov. Med ženskami, starimi 15 let ali več, jih je največ (40,8 odstotka) imelo dva otroka.

Manj kot polovica Slovenk je poročenih 

V letu 2023 je bilo 42 odstotkov žensk, starejših od 14 let, poročenih; sledile so samske oziroma nikoli poročene – takih jih je bilo 36,9 odstotka. Ob sklenitvi zakonske zveze so bile neveste stare v povprečju 34,9 leta (ženini 37,3 leta), ob prvi poroki pa 31 let (ženini 32,9 leta). 

Dobro izobražene, zaposlene, a še vedno slabše plačane

Leta 2022 je imelo najmanj višješolsko izobrazbo 29,9 odstotka prebivalk Slovenije, starih vsaj 15 let. Med moškimi je bil ta delež nekoliko nižji, 21,1 odstotka. V 2022 je 9.560 žensk, ki so zaključile študij, predstavljalo 59,3 odstotkov diplomantov terciarnega izobraževanja. 

V 4. četrtletju 2023 je bilo med delovno aktivnimi prebivalci 451.000 žensk (ali 45,3 odstotka od vseh), od tega je bilo 89,8 zaposlenih in 8,5 odstotka samozaposlenih. Pri moških je bil delež slednjih višji, 14,8-odstoten. 

Zastopanost žensk na trgu dela v Sloveniji je višja od povprečja držav članic EU. Leta 2022 je stopnja delovne aktivnosti žensk, starih 18–64 let, v Sloveniji znašala 72,5 odstotka, v EU pa 67,4 odstotka. Tudi stopnja delovne aktivnosti žensk z otroki je bila višja od povprečja EU-27; med materami s tremi otroki ali več je bila najvišja na Švedskem, 83,4-odstotna, Slovenija se je z 81,5 odstotka uvrstila na tretje mesto.

Po začasnih podatkih za 2022 je povprečna mesečna bruto plača za ženske v Sloveniji znašala 2.117 evrov ali 137 evrov manj kot za moške. Plačna vrzel med spoloma je znašala 6,1 odstotka, največja plačna razlika je bila v skupini poklicev za storitve, prodajalci oziroma prodajalke, najnižja pa med uradniki oziroma uradnicami. Plače so bile v vseh poklicnih skupinah višje pri moških. 

Kljub temu so, kot kažejo podatki, Slovenke na splošno zadovoljne s svojim življenjem, v 2023 so ga na lestvici od 0 do 10 ocenile povprečno s 7,7, pri čemer so bile najbolj zadovoljne mladenke v starostni skupini od 26 do 35 let.