V predlogu zakona ministrstvo opredeljuje psihoterapijo kot samostojno strokovno in znanstveno vedo, uvršča jo v zdravstveno dejavnost. Psihoterapija tako zajema obravnavo duševnih stanj posameznikov, duševnih težav in drugih motečih vzorcev mišljenja, čustvovanja, vedenja, medosebnih odnosov in življenjskega sloga posameznika.

Za opravljanje dejavnosti bi psihoterapevti morali imeti veljavno licenco, prav tako bi morali biti vpisani v register. Kandidati za pridobitev licence bi morali imeti univerzitetno izobrazbo po programu druge stopnje oziroma izobrazbo, ki je uvrščena najmanj na raven osem.

Skupno bi morali psihoterapevti opraviti najmanj 1900 ur usposabljanj, najmanj 600 ur teoretičnega usposabljanja in 100 ur kroženja v psihiatričnih klinikah, psihiatričnih bolnišnicah in centrih za duševno zdravje. Poleg tega bi morali imeti še najmanj 250 ur osebnih izkušenj v psihoterapevtskem pristopu, najmanj 650 ur psihoterapevtskih obravnav pod neprekinjeno supervizijo in najmanj 300 ur usposabljanja na področju duševnega zdravja in na sorodnih področjih.

Klinični psihoterapevti bi morali poleg naštetega opraviti še najmanj 100 ur dodatnega izobraževanja s področja psihopatologije, nemesto 100 ur pa bi morali opraviti 200 ur kroženja, piše v predlogu zakona.

Nosilca javnega pooblastila za izdajo licenc bi na podlagi javnega razpisa določilo Ministrstvo za zdravje, tudi dovoljene psihoterapevtske pristope bi na predlog nosilca javnega pooblastila opredelil zdravstveni minister. Minister bi določil tudi najvišjo dovoljeno ceno psihoterapevtske obravnave izven javnozdravstvene mreže.

Predlog zakona določa tudi globe, na primer, 5.000 evrov za izvajanje psihoterapije brez veljavne licence.

Javna razprava se je začela v petek, rok za oddajo predlogov in mnenj na predlog zakona pa je 28. julij, kar so psihoterapevti iz različnih organizacij označili kot absolutno prekratek rok.

Valentina Prevolnik Rupel

Danes so se odzvali v Slovenskem združenju za psihoterapijo in svetovanje (SZPS), v Zvezi organizacij pacientov ter uporabnikov zdravstvenih in socialno varstvenih storitev Slovenije (ZOPS), odzvala se je Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, Univerza Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana in Združenje zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije.

"Po veliko prelomljenih obljubah in zavlačevanju ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel smo v Sloveniji končno dobili predlog zakona o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti. Vendar pa predlog zakona ocenjujemo kot nesistemski in kontradiktoren, saj je vsebina členov v medsebojnem nasprotju in tudi vsebinsko vsebuje številna strokovna neskladja," so zapisali.

Daje jim slutiti, da si Ministrstvo za zdravje v resnici sploh ne želi javne, kaj šele strokovne razprave o tem zakonu, saj je bil predlog podan v začetku poletnih počitnic, celo v petek popoldne. "To pa pomeni, da ministrstvo vodijo drugačni motivi in interesi, ki niso povezani s kvaliteto zakona, niti s pacienti, ki bi morali biti prva in največja skrb Ministrstva za zdravje," so prepričani in dodajajo:

"Če bi Ministrstvo za zdravje želelo dejansko strokovno razpravo, bi ta bila daljša (vsaj dva meseca) in se ne bi odvijala sredi počitnic, vključena pa bi bila vsa strokovna in zainteresirana javnost. Tudi do sedaj je predlog zakona nastajal v zaprtem krogu brez vključevanja psihoterapevtske stroke in organizacij pacientov, prvi osnutki pa so imeli celo oznako tajno. Vse to meče sum na to, da je Ministrstvo za zdravje podleglo vplivu točno določene interesne skupine."

Od Ministrstva za zdravje zato zahtevajo, da podaljša javno obravnavo na dva meseca, da bo vsaj tako lahko vključena vsa zainteresirana strokovna javnost.