ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Po oceni Riksbanke naj bi priporočeni znesek zadoščal za nakup osnovnih življenjskih potrebščin za približno en teden. Ob tem poudarjajo, da gre le za splošno priporočilo, zato naj vsako gospodinjstvo višino denarne rezerve prilagodi svojim potrebam.

"To je priporočilo. Priporočilo temelji na izračunih švedske Agencije za varstvo potrošnikov o povprečni mesečni porabi za hrano," je za SVT Nyheter pojasnila prva namestnica guvernerja Riksbanke Aino Bunge.

Po navedbah banke naj bi bila gotovina namenjena predvsem primerom kibernetskih napadov ali drugih kriznih razmer, ki bi lahko začasno onemogočile delovanje digitalnih plačilnih sistemov. 

Poleg gotovine Riksbanken državljanom svetuje, naj imajo na voljo tudi druge načine plačevanja, kot so mobilna plačila in plačilne kartice različnih izdajateljev. Pri tem banka ni določila, koliko denarja naj bi imeli na bančnih računih ali na voljo prek kartic, poudarja pa, da je v kriznih razmerah pomembno imeti več različnih možnosti plačevanja – od gotovine do fizičnih kartic in mobilnih plačil.

Po podatkih Riksbanke ima trenutno nekaj več kot 40 odstotkov švedskih gospodinjstev doma najmanj 1000 kron gotovine na odraslo osebo. To pomeni, da bi moralo skoraj šest od desetih gospodinjstev povečati svoje denarne rezerve, da bi dosegla priporočeno raven.

Aino Bunge ob tem poudarja, da priporočilo ni razlog za paniko ali množično dvigovanje gotovine. "Gotovine imamo dovolj. Nikogar ne pozivam, naj zdaj steče na bankomat in dvigne denar. Na morebitne krizne razmere se moramo pripravljati postopoma," je dejala.

Riksbanken državljanom svetuje tudi, naj občasno plačujejo z gotovino, saj bo le tako sistem gotovinskega plačevanja ostal delujoč. Pri tem banka ni natančneje opredelila, kako pogosto naj bi ljudje uporabljali gotovino.

Novinarji portala Sveriges Radio so se pogovarjali tudi s prebivalci Stockholma. Nekateri pravijo, da priporočilo že upoštevajo in imajo doma več tisoč kron gotovine, drugi pa se še vedno povsem zanašajo na digitalna plačila in gotovine sploh nimajo.

Povečano povpraševanje po gotovini so na Švedskem zaznali že po začetku ruske invazije na Ukrajino leta 2022, ko so številna gospodinjstva dvignila neobičajno visoke zneske.

V Riksbanki poudarjajo, da različni načini plačevanja prebivalcem omogočajo, da lahko tudi ob začasnih motnjah, večjih krizah ali v najslabšem primeru celo med vojno še naprej kupujejo nujno potrebne življenjske potrebščine.