Tokrat zbrane živali, vrane, veverice in pavi, v krošnjah dreves pripovedujejo zgodbe o ljubezni in zasanjanosti. Kot so povedali pri Svetlobni gverili, je prvotni projekt nastal v okviru omenjenega festivala leta 2015, avtorica pa se je z instalacijo kasneje še večkrat predstavila, tudi na Svetlobni gverili leta 2017. Projekt je nastal v produkciji Foruma Ljubljana.

Ob prvi predstavitvi projekta so na spletni strani Svetlobne gverile leta 2015 navedli, da se svetlobna instalacija na neposreden način dotika pojava prisotnosti divjih živali v mestu. Umetnica jih je upodobila v nizu svetlobnih objektov, s katerimi opozarja na njihovo skrito prisotnost.

Takrat so razkrivali, kaj se v mestu dogaja ponoči, ko vsi spijo. "Ob odsotnosti ljudi si naše ulice in parke takrat prisvojijo tudi številne živali. Človekov življenjski prostor pomeni obilico hrane, zato zavetje v urbanem okolju iščejo tudi bitja, ki jih tam običajno ne pričakujemo: lisice, divji prašiči, srnjad," so zapisali o takrat prikazanih živalih.

Avtorica je navdih za projekt dobila ob obiskih parka pred Fužinskim gradom: "Živali predvsem v nočnem času zapuščajo svoja bivališča na bližnjem Golovcu in se neopazno prikradejo v bližino človeških bivališč. Katja Paternoster s svojim delom tako izpostavlja vprašanje sožitja divjih živali in urbanega okolja. Svetlobnim skulpturam je s pomočjo veščega tridimenzionalnega modeliranja vdahnila življenje, s simbolno gesto umeščanja skulptur v naravo pa obenem obeležila resnične gospodarje konkretnega prostora."

Katja Paternoster je diplomirala na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Poleg arhitekture se ukvarja tudi z ustvarjanjem umetniških prostorskih svetlobnih instalacij, v katerih se izraža njeno raziskovanje lokalne identitete prostora. Njen izrazni medij je svetloba v povezavi s preprostimi materiali. V procesu oblikovanja prostorske instalacije materiali izgubijo svojo prvotno funkcijo, s pomočjo svetlobe pa oblikovane skulpture postanejo vidne.