Skrb za okolje, zdravje, trajnostni razvoj, znanost in tehniko, zase in za družbo je zaznamovalo jubilejno deseto izdajo festivala znanosti in raziskovanja Trieste Next, ki je letos potekalo pod geslom "Take care" ("Skrbimo za ..."). Na vprašanje "Kako lahko z znanostjo izboljšamo kakovost vsakdanjega življenja in ga napolnimo z blaginjo ter stremimo po hitrem in trajnostnem razvoju družbe?" so odgovarjali govorniki in oblikovalci osemdesetih dogodkov, ki so med 24. in 26. septembrom zaživeli na različnih lokacijah.

Glavno vlogo je odigrala tržaška univerza, ki je v treh dneh v dogajanje vključila vse svoje oddelke, znanstvene in humanistične. Cilj dogodka je že deset let enak - promocija visokošolskega izobraževanja, večje povezanosti podjetij, ustvarjanje mreže znanstvenih raziskovalcev ter promocija znanstvene kulture v širši javnosti.

O preteklosti, sedanjosti in prihodnosti Parkinsonove bolezni na področju nevroznanosti, robotike in gibanja sta ob eminentnih gostih, kot je dr. Alfredo Berardelli, predsednik združenja nevrologov Italije, dr. Paolo Manganotti, direktor nevrološke klinike ASUGI, in dr. Miloš Ajčević, znanstvenik in raziskovalec na področju biomedicine na tržaški univerzi, k razpravi prispevala tudi direktor ZRS Koper, dr. Rado Pišot, in vodja projekta TwinBrain, dr. Uroš Marušič.

"V sklopu projekta TwinBrain izvajamo 1,5-letno klinično študijo na Parkinsonovih bolnikih, ki so diagnozo dobili v zadnjih dveh letih. Zanima nas, kateri biomarker, ki ga lahko izmerimo neinvazivno, pokaže najboljši vpogled v njihove gibalno-kognitivne sposobnosti. V tej fazi prevzema glavno vlogo partner TwinBrain iz tržaške univerze, v raziskavi pa bomo seveda sodelovali vsi, tudi partnerji iz Nemčije in Švice, sploh na področju obdelave podatkov in implementaciji algoritmov umetne inteligence - ti bodo primerjali rezultate parkinsonovih bolnikov z njihovimi enako starimi zdravimi vrstniki," je v razpravi dejal dr. Uroš Marušič in izpostavil fenomen, ki parkinsonovim bolnikom omogoča, da ostanejo bolj aktivni s pomočjo intervencij kolesarjenja: "Raziskave kažejo, da imajo pacienti, ki se soočajo s problemom "zamrznitve hoje" ("freezing of gait") velike težave pri gibanju in posledično odpor do klasične vadbe. Hkrati so ugotovili, da njihova funkcija kolesarjenja z vidika možganske kontrole ostaja dokaj nepoškodovana. Trenutno znana pojasnitev tega fenomena je znižan biomarker električne aktivnosti možganov v beta spektru, ki najverjetneje izvira iz manjše obremenitve možganskega sistema med kolesarjenjem zaradi manjšega senzoričnega vnosa informacij."

Dr. Rado Pišot je v svojem prispevku najprej predstavil delovanje ZRS Koper, v nadaljevanju pa se je dotaknil raziskovalnega programa t. i. študij "Bed rest", ki jih ZRS Koper v sodelovanju s številnimi tujimi partnerji izvaja že od leta 2001. "Namen študij je spremljanje različnih mehanizmov in procesov funkcionalnega ter strukturnega upada organizma človeka pod vplivom simulirane breztežnosti (odsotnosti vpliva gravitacije) oz. popolne gibalne neaktivnosti. Tak pristop omogoča preučevanje človekovega propada ob nenadni gibalni neaktivnosti zaradi bolezni ali poškodbe, sedentarnega življenja ter zaradi procesov staranja. Hipokinezija (odsotnost gibanja) pa je tudi značilen dejavnik Parkinsonove bolezni, zato so ugotovitve teh študij pomembne v širšem kontekstu preučevanja tako mehanizmov in razlogov kot tudi predvidevanja intervencij," je dejal direktor ZRS Koper dr. Rado Pišot, sicer pobudnik in eden od koordinatorjev omenjenih projektov, ki so ves čas bdeli nad njihovim izvajanjem.

V spodnjem video prispevku si lahko pogledate posnetek razprave.