Kot poroča portal Index.hr naj bi flota trenutno vključevala dve udarni skupini letalonosilk, 15 rušilcev ter nedoločeno število podmornic. Težka transportna letala in tankerji za dolivanje goriva so po dostopnih podatkih preleteli Sredozemlje in se pomikajo proti novim položajem. Javne platforme za sledenje ladjam, satelitski posnetki in podatki sistema ADS-B razkrivajo koncentracijo sil od Omanskega zaliva do vzhodnega Sredozemlja.

Po ocenah analitika odprtih virov Iana Ellisa bi lahko ta bojna skupina v enem samem valu izstrelila več kot 600 manevrirnih raket tomahawk.

There is a massive US airlift operation ongoing today one of bigger days that has been noted.
Currently 6 tankers are crossing the Mediterranean dragging 18 F-35s with them, as well as at least 4 C-17 transports heading to bases in the Middle East. pic.twitter.com/eajRTfcDZ9

— WarMonitor???????????????? (@WarMonitor3) February 16, 2026

Letalonosilke hitijo na položaje

Od sredine februarja 2026 udarna skupina letalonosilke USS Abraham Lincoln deluje v Arabskem morju južno od Irana, kjer izvaja letalske operacije in naloge pomorske varnosti v območju odgovornosti ameriške Pete flote. Letalonosilka USS Gerald R. Ford medtem prečka Atlantik, mediji pa poročajo, da naj bi bil tudi USS George H. W. Bush pripravljen na hitro razporeditev.

Analitiki Centra za strateške in mednarodne študije (CSIS) razpored označujejo kot "mešanico odvračanja in pripravljenosti". Po njihovih navedbah gre po eni strani za pomirjanje zaveznikov, po drugi pa za pripravo na izredne scenarije, od obrambe ameriških interesov do morebitnih natančnih napadov na iranske vojaške ali jedrske cilje.

After the Gerald R. Ford Carrier Strike Group transits the Atlantic, the U.S. will have 2 aircraft carriers and 15 destroyers (plus a few subs) to work with across combatant commands.

Approx. 33% of the deployed U.S. Navy fleet is represented below, which can carry 600+ TLAMs. pic.twitter.com/1vPf9akqTY

— Ian Ellis (@ianellisjones) February 16, 2026

Trump: Ali sporazum ali pa "nekaj zelo težkega"

Ameriški predsednik Donald Trump je Teheranu večkrat sporočil, da ima na voljo dve možnosti bodisi nov dogovor o jedrskem programu bodisi "nekaj zelo težkega". Razloge za okrepljeno prisotnost Washington povezuje z napredkom Irana v jedrskem programu, napadi proiranskih skupin v Rdečem morju ter varovanjem pomorskih poti skozi Hormuško ožino, po kateri potuje približno petina svetovne nafte.

V primeru odprtega spopada bi se ameriške sile lahko soočile z asimetričnimi odgovori Irana, vključno z napadi rojev brezpilotnikov, protiladijskimi balističnimi raketami in hitrimi napadalnimi plovili. Ameriška obramba temelji na večslojnem sistemu Aegis, ki združuje radarsko zaznavanje, upravljanje bojevanja in izstreljevanje raket v enoten obrambni ščit.

Prikaz najsodobnejšega orožja

Kinetične prestreznike dopolnjujejo sistemi usmerjenega energetskega orožja, kot je mikrovalovni sistem Project METEOR, namenjen onesposabljanju več brezpilotnikov hkrati z nižjimi stroški kot pri klasičnih raketah. Ključni izziv pri tem ostaja usklajevanje delovanja različnih obrambnih plasti – od projektilov dolgega dosega do točkovne obrambe na kratkih razdaljah.

Analitiki takšno usklajevanje opisujejo kot "ples" med strojno in programsko opremo, ki zahteva natančno sinhronizacijo elektromagnetnih emisij, raketnih izstrelitev in radarskega vodenja.

Ali bo koncentracija sil vodila k novim pogajanjem ali k eskalaciji, ostaja odprto vprašanje. Sporočilo Washingtona režimu v Teheranu pa je po mnenju opazovalcev nedvoumno. Združene države so pripravljene ukrepati tudi z vojaško silo.