Danes podpisana koalicijska pogodba vsebuje zavezo novih koalicijskih partneric k vzpostavitvi ničelne tolerance do korupcije in klientelizma ter h krepitvi pregona korupcije in organiziranega kriminala. To naj bi dosegli tudi z ustanovitvijo specializirane tožilske enote Skok, ki bi bila pristojna za pregon korupcije in kaznivih dejanj med javnimi funkcionarji, javnimi uslužbenci, sodniki, tožilci ter v podjetjih v državni lasti in javnih zavodih.

Najzahtevnejše oblike korupcije in gospodarskega kriminala bi Skok preganjal s pomočjo "specializirane policijske podpore", pod njegovo okrilje pa bi priključili tudi obstoječo KPK, izhaja iz koalicijske pogodbe. Kot je razumeti, komisija v tem primeru ne bi več delovala kot samostojen organ.

"Povsem neresno, neprimerno in tudi nevarno je, da se zakonodajne spremembe, ki gredo v nasprotno smer od mednarodnih priporočil Greca in OECD ter evropske protikorupcijske direktive, pripravljajo tako hitro, praktično v tajnosti in ne da bi v njihovo pripravo vključili institucije, ki že delujemo na področju boja proti korupciji," so se danes odzvali na KPK.

Kot so poudarili, so bili s predlaganimi spremembami seznanjeni zgolj preko medijev. Zato razlogov, zakaj bi pripojitev komisije specializirani tožilski enoti prispevala k učinkovitejšemu preprečevanju korupcije, po njihovih besedah ne poznajo.

Na KPK opozarjajo tudi, da so pristojnosti komisije predvsem preventivne narave in namenjene temu, da do korupcije sploh ne bi prihajalo. "S priključitvijo teh pristojnosti organu, katerega primarna naloga je preiskovanje najhujših kaznivih dejanj, pa obstaja resna nevarnost, da bi preventivna vloga zvodenela oziroma bila postavljena v ozadje. Takšna ureditev bi bila izjema tudi na ravni Evropske unije," so navedli.

"Glede na način, kako se novi zakon oziroma spremembe pripravljajo, tudi resno dvomimo o iskrenih namenih za izboljšanje boja proti korupciji," so še zapisali na komisiji.