"V tej odločbi zastopamo stališče, da je nedelja v pravnem redu dan v tednu, ki tradicionalno velja za dan tedenskega počitka," je odločitev ustavnega sodišča na današnji novinarski konferenci pojasnil predsednik sodišča Miroslav Šeparović.

Izpostavil je, da je ureditev tega dela odvisna od svobodne volje zakonodajalca, cilj vlade pa da je bil doseči ravnotežje med zasebnim in poslovnim življenjem delavcev, zagotoviti kakovost življenja in socialno blaginjo. "To je za nas legitimen cilj," je izjavil.

Nekateri predlagatelji zahteve za oceno ustavnosti zakona so trdili, da zakon krši pravice delavcev v dejavnosti trgovine in interese potrošnikov. Ustavno sodišče je te trditve zavrnilo, češ da ta rešitev ni čezmerno obremenila trgovcev in prav tako ne delavcev ali potrošnikov, ukrep pa da je sorazmeren z želenim ciljem.

Šeparović se je sicer strinjal, da so zaradi zakona oškodovani mali trgovci, a je poudaril, da je ustavno sodišče prišlo do zaključka, da niso oškodovani.

"Tu gre za omejevanje podjetniških svoboščin. To ni sporno. A tu gre za vprašanje, ali je to v skladu z ustavo," je dejal. Pri tem je poudaril, da imajo vsi trgovci pravico delati od ponedeljka do sobote in 16 nedelj v letu, zaradi česar je ustavno sodišče ocenilo, da tako kot zaposleni in potrošniki tudi trgovci niso čezmerno obremenjeni.

Trgovci na Hrvaškem po novem zakonu, ki velja od 1. julija lani, lahko sami določijo, katerih 16 nedelj bodo imeli odprte trgovine. Ob praznikih morajo trgovine ostati zaprte.

Zakon določa tudi izjeme. Ob praznikih in vseh nedeljah v letu so lahko odprte prodajalne v sklopu železniških in avtobusnih postaj, letališč, morskih pristanišč, trajektov in letal, kot tudi tiste na bencinskih črpalkah, v bolnišnicah, hotelih, kulturnih in verskih ustanovah, navtičnih marinah, kampih ter kmečkem turizmu in zavarovanih območjih narave.

Med izjemami so tudi tržnice, a na njih svoje izdelke lahko prodajajo le obrtniki in kmeti, medtem ko so trgovine v sklopu tržnic lahko odprte le 16 nedelj v letu.

Vsi poskusi regulacije nedeljskega dela so bili doslej sicer neuspešni. Delo ob nedeljah je že leta 2003 prepovedala vlada Ivice Račana, a je ustavno sodišče prepoved razveljavilo. Podobno se je zgodilo pet let kasneje, ko je nedeljsko delo hotela omejiti vlada Iva Sanaderja. Vlada Andreja Plenkovića je delo ob nedeljah hotela omejiti že pred približno tremi leti, a takrat spremembe zakona o trgovini niso bile sprejete.