Največjo novoletno jelko imajo v Izoli. Je naravna, visoka nekje med 12 in 14 metrov, prišla pa je iz Notranjske. Tudi v preteklih letih so večino jelk kupili od istega dobavitelja, ki se je, tako pravijo na Občini, izkazal za verodostojnega in ugodnega.

Skupni strošek, skupaj s prevozom in postavitvijo, znaša nekaj manj kot 2.400 evrov z DDV. Okraski so letos enaki kot lani, so pa nekoliko drugače postavljeni. V Izoli jelke niso poimenovali, bodo pa morda o tem res razmislili.

V Kopru so se tudi letos odločili za naravno novoletno smreko. Visoka je 10 metrov, v Koper pa je prišla iz naselja Vrzdenec pri Horjulu. Za smreko je občina plačala pet tisoč evrov, pri čemer je največji del zneska predstavljal prevoz. "Poudarimo naj, da gre za smreko, ki je prerasla zasebno dvorišče in jo je bilo treba odstraniti. Novoletnih dreves nimamo v navadi poimenovati, zato tudi letošnja nima imena," so nam pojasnili.

Ima pa letošnja okrasitev mesta nekaj novosti. Tako bo v novi podobi zasijal Carpacciov trg, ki bo poleg nove skulpture iz lučk bogatejši še za verige z učinkom padajočih luči. "Bolj dodelana bo tudi okrasitev Prešernovega trga, Kidričeva ulica pa bo z novim svetlečim obokom predstavljala vhod v zimsko vasico. Preostala okrasitev mesta se ne bo bistveno spreminjala: po ulicah mestnega jedra se bodo vile večkilometrske verige luči, Verdijevo ulico in razgledišče nad Bastionom bodo krasile viseče svetleče krogle, Hlavatyjev park pa bo znova gostil skulpture živali, ki navdušujejo najmlajše obiskovalce," so navedli na koprski občini.

Tudi v Piranu imajo, kot vsa pretekla leta, naravno jelko na Tartinijevem trgu. Jelka je slovenskega izvora, iz okolice Ljubljane, in v višino meri 10 metrov. V Piranu nimajo vedno istega dobavitelja, včasih se jo odkupi od zasebnikov, včasih pa pri gozdnem gospodarstvu. "Strošek same jelke ne poznamo, ker je v sklopu celotne novoletne okrasitve, znotraj pogodbe," so nam pojasnili. 

Okrasitev mesta je letos drugačna. Kot so pojasnili na občini, je bil letos izveden javni razpis za izbiro novega koncepta in same okrasitve za naslednja štiri leta. "Okrasitev je sledila željam minimalizma in elegance ter povratek v pretekle čase, ki se prepleta s sedanjostjo," so navedli.

V Piranu nimajo običaja poimenovati prazničnih dreves, "kar se bo morda spremenilo v prihodnje, ko načrtujemo postavitev umetnih jelk, ki bodo z nami več let". 

V Ankaranu že od leta 2015 uporabljajo zložljivo leseno jelko oziroma imitacijo jelke, ki je postavljena na zelenici ob prireditvenem šotoru, prizorišču festivala December v Ankaranu. Kot pravijo, sledijo načelu trajnosti tudi pri okraševanju, manjša različica takšne jelke pa je postavljena tudi na zelenici pred ankaranskim Domom družbenih dejavnosti.

Glede preostale praznične okrasitve letos ni novosti, o možnosti poimenovanja jelke pa tudi v Ankaranu niso razmišljali.