V PREISKAVI 'SARAJEVO SAFARI' ZASLIŠALI DRUGEGA OSUMLJENCA: Gre za občinskega uradnika iz Genove

Kronika

Italijansko tožilstvo je zaslišalo še enega osumljenca v zvezi s safarijem na ljudi v obleganem Sarajevu v času vojne v devetdesetih. Tokrat gre za 64-letnika iz Piemonta, ki je medijem dejal, da se je "boril iz ideoloških razlogov". Njegova odvetnica pa trdi, da se je le bahal in da gre za izjave, v katerih je povedal, kar je slišal od svojih znancev. Pred dobrima dvema mesecema je tožilstvo zaslišalo 80-letnega osumljenca iz okolice Pordenona, ki zatrjuje, da v sarajevskem safariju ni sodeloval. Spomnimo, novembra lani je novinar Ezio Gavazzeni podal prijavo na milansko tožilstvo, ki je sprožilo preiskavo sadističnih lovskih izletov, na katerih so za velik denar lahko streljali ljudi.

64-letnik iz Piemonta je novinarjem pripovedoval, da se je kot prostovoljec boril v Bosni, v srbski paravojaški skupini "iz ideoloških razlogov" in iz sovraštva do muslimanov, ne pa zaradi zabave. Na zaslišanju pred milanskim tožilstvom in preiskovalci posebne enote italijanske vojaške policije karabinjerjev, ki je specializirana za zahtevne kriminalistične preiskave (ROS), pa je molčal. Tožilstvu je predložil svoj zagovor, napisan na dveh straneh, v katerem vse zanika.

64-letnik iz province Alessandria je nekdanji lovec in eden od štirih osumljencev v primeru preiskave 'vikend ostrostrelcev'. Zaslišali so ga včeraj, poroča Il Piccolo. Prvega osumljenca, 80-letnega šoferja tovornjaka iz San Vita al Tagliamento, je tožilstvo zaslišalo v začetku februarja letos in tudi on vse obtožbe zanika.

Odvetnica 64-letnika je za javnost povedala, da je njen klient izkoristil pravico do molka, "ker že tri dni ni spal" in da je novinarjem pripovedoval stvari, ki so mu jih povedali drugi. Njegove pripovedi o tem, da je bil vpleten v lovske izlete na ljudi v Sarajevo, naj bile "zgolj bahave izjave". Milansko tožilstvo bo v prihodnji dneh zaslišalo še dva osumljenca, eden prihaja iz Toskane in drugi iz Brianze. Vsem štirim tožilstvo očita naklepni umor iz nizkotnih nagibov.

Primer tako imenovanih 'človeških safarijev', ki naj bi se dogajali med obleganjem Sarajeva med letoma 1992 in 1995, je prerasel v preiskavo po prijavi novinarja Ezija Gavazzena. Takrat naj bi več ljudi plačevalo, da bi odšli ubijat civiliste, vključno z ženskami, starejšimi in otroki. Med 'turisti smrti' naj bi bili Italijani, pa tudi ljudje iz drugih držav.

Trst naj bi bil pomembno logistično vozlišče za organizacijo teh potovanj. Po besedah piemontskega osumljenca v ekskluzivnem intervjuju za Tgr Piemonte in časnik Il Fatto Quotidiano naj bi obstajale tudi druge poti za prihod v Bosno. Omenil je čarterske polete, organizirane v Milanu, ki so vzletali z manjših letališč ob jadranski obali, s pristanki v Makedoniji in Črni gori.

V omenjenem intervjuju je 64-letnik, čeprav je zanikal, da bi plačeval (razen prevoza) in da bi na ta potovanja odhajal zaradi zabave, priznal, da je v Bosni ubijal. "Najbolj grozne so osebe, ki umirajo, amputiranci z neustavljivimi krvavitvami. Na koncu vse to znova podoživljam, včasih imam nočne more," je povedal. Trdil je tudi, da je vedel, da so nekateri Milančani odhajali v Sarajevo zaradi zabave. Po sedanjih navedbah njegove odvetnice naj bi bile njegove izjave za medije le predelava zgodb, ki jih je slišal od znancev na strelskih poligonih, kamor je zahajal tudi zato, ker je bil "njegov sanjski cilj vstop v specialne enote", poroča Il Piccolo.

Odvetnica je poudarila, da niti ne bi bil sposoben bojevanja, saj "ni opravil vojaškega roka, ker ni bil sposoben". Kot dokaz, da ni vpleten, je predložila podatke o delovni dobi in dopustih: "Delal je na občini v Genovi, sploh se ne bi mogel oddaljiti."

V zapisniku, predloženem v ponedeljek zjutraj tožilcema, ki vodita primer, je moški podrobno opisal, kaj naj bi slišal, ni pa razkril imen tistih, ki so mu to pripovedovali. "Ne verjamem, da mi je bilo rečeno o streljanju neposredno na civiliste," je zapisal, a dodal, da so bili, kot v vseh vojnah, tudi civilisti verjetno zadeti s strani teh plačancev in prostovoljcev, ki so odhajali iz Italije. "Te zgodbe so me močno pretresle," je zapisal. V zapisniku navaja, da je bil v devetdesetih ideološko blizu MSI, vendar trdi, da nikoli ni odšel kot prostovoljec. Na koncu je zapisal še, da si zaradi narave svojega dela – bil je zaposlen na občini v Genovi –, nikakor ne bi mogel privoščiti, "da bi plačeval za igranje vojne".

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija