Gre za tretjo različico aplikacije, ki jo je NIJZ objavil v zadnjih tednih. Prvo različico aplikacije so objavili 23. julija, dan potem, ko je vlada sklenila, da morajo organizatorji dogodkov pri udeležencih preverjati izpolnjevanje pogojev prebolevnosti, cepljenosti in testiranja (PCT).

Čeprav sta tako minister za zdravje Janez Poklukar in vodja svetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar zatrjevala, da aplikacija ne bo razkrivala nobenih osebnih podatkov, pač pa le dejstvo, ali posameznik izpolnjuje PCT pogoj, se je namreč izkazalo, da se pri branju kode QR evropskega digitalnega covidnega potrdila prikaže ime in priimek ter datum rojstva, hkrati pa je bilo vidno tudi, ali je oseba prebolela covid-19, bila proti njemu cepljena, ali pa ima veljaven negativni test na novi koronavirus.

Na NIJZ so nato razvili novo aplikacijo, ki je bila anonimizirana in je pokazala le, ali posameznik izpolnjuje PCT pogoj ali ne. Nato pa so strokovnjaki opozoril, da takšna aplikacija odpira možnost zlorab.

Ob tem je še informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik opozorila, da so organi EU večkrat poudarili, da je pravna podlaga za uporabo evropskih covidnih potrdil le za prehajanja meje. Če bi države članice želele ta potrdila uporabljati tudi za druge namene, pa morajo sprejeti ustrezno nacionalno zakonodajo, ki bi to dopuščala, je pojasnila Prelesnikova in dodala, da v Sloveniji tak zakon ni bil sprejet.

Tako je vlada v sredo sprejela odlok o načinu ugotavljanja izpolnjevanja pogojev PCT, na podlagi katerega je nastala nova, tretja različica aplikacije. Aplikacija z odčitavanjem QR kode uporabniku posreduje podatek o izpolnjevanju PCT pogoja, pri čemer iz podatka ni razvidno, katerega od pogojev izpolnjuje oseba, za katero preverja izpolnjevanje pogojev. Odčita se tudi osebno ime in letnica rojstva osebe, kar je nujno zaradi ugotovitve, da se potrdilo nanaša na osebo, ki ga je predložila.

Prelesnik je sicer v četrtek napovedala, da bo vprašanje ustreznosti odloka, s katerim vlada določa obdelavo osebnih podatkov, prepustila v presojo ustavnemu sodišču. Kot je navedla, razume epidemiološke razmere in nujnost ukrepov, a poudarja, da lahko v skladu z ustavo obdelavo osebnih podatkov določa le zakon.