Morski oreh v severnem Jadranu ni novost. Prvič so ga na tem območju zabeležili že leta 2005, danes pa je znano, da je tukaj vzpostavil stabilne populacije in se uspešno razmnožuje. Morski oreh se ne prehranjuje zgolj z zooplanktonom. Raziskave so pokazale, da lahko pomembno vpliva tudi na gospodarsko pomembne školjke, saj se hrani z njihovimi ličinkami.

Dodaten dejavnik so spremembe v morskem okolju. Klimatske spremembe in vse pogostejši primeri zmanjšane koncentracije kisika v morju lahko tej vrsti pomagajo pri preživetju in širjenju.

A zgodba o morskem orehu ima tudi drugo plat. Čeprav ga že desetletja večinoma obravnavajo kot škodljivo invazivno vrsto, znanstveniki vse bolj raziskujejo tudi njegov potencial za uporabo v biotehnologiji in medicini.

V njegovih tkivih so odkrili protimikrobne peptide, beljakovine, povezane z bioluminiscenco, in druge bioaktivne molekule, ki bi lahko bile v prihodnosti uporabne pri novih raziskavah. "Narava nas vedno znova opominja, da stvari niso črno-bele," so za Glas Istre poudarili v Aquariumu Pula.

Morski oreh je zanimiv tudi kot modelni organizem za proučevanje razvoja živali in živčnega sistema. Raziskovalci so razvili tudi izboljšane metode njegovega gojenja v laboratorijskih razmerah, kar odpira možnosti za nadaljnje raziskave.

Čeprav lahko ima njegova prisotnost v Jadranu negativne posledice za posamezne morske organizme in ekosistem, znanstveniki v njem hkrati vidijo tudi potencial za nova odkritja.