Sončne elektrarne imajo kot obnovljivi vir energije na Primorskem velik potencial za razvoj in lahko v večji meri prispevajo k energetski samozadostnosti ter zmanjšanju stroškov energije. Sončna elektrarna na objektu Rižanskega vodovoda proizvede 99,9 kW energije, sončne elektrarne na strehah koprskih osnovnih šol skupaj proizvedejo dobrih 370 kW moči in na strehah Luke Koper 3,3 MW. Kako objekti proizvedeno energijo porabijo in v kolikšnem času računajo, da se jim bo investicija povrnila?
VELIK POTENCIAL SONČNIH ELEKTRARN: Osnovna šola Koper je le v treh mesecih privarčevala 30.000 evrov
Koper
Rižanski vodovod
Sončno elektrarno na objektu Rižanskega vodovoda so začeli graditi februarja lani, dela so zaključili maja, z obratovanjem pa je začela novembra. Proizvede 99,9 kW energije. "Priklopljena je po shemi PS.2, ki omogoča, da proizvedeno energijo delno porabimo sami, viške pa prodajamo v omrežje," pojasnjujejo pri Rižanskem vodovodu. Večji porabniki energije v upravni stavbi so toplotna črpalka za ogrevanje in hlajenje prostorov, server soba s podatkovnim centrom, klimatske naprave, polnilnice za električna vozila, računalniki in razsvetljava.
Investicija je znašala 84.151 evrov brez ddv. "Glede na nestabilne cene tako električne energije kot omrežnine je težko natančno določiti vračilno dobo naložbe. Če pa izhajamo iz trenutnih cen električne energije in omrežnine, je vračilna doba ocenjena na deset let," odgovarjajo.
Pred zagonom sončne elektrarne so v lanskem letu plačevali za električno energijo okrog 4.300 evrov brez ddv, "elektrarno smo zagnali konec novembra 2024, ko je proizvodnja elektrike v sončni elektrarni nizka, zato bomo natančne podatke o prihrankih imeli jeseni".
Postavitve več sončnih elektrarn se je lotila Mestna občina Koper (MOK). Februarja letos so zaključili z gradnjo sončne elektrarne na strehi dvorane Burja na Škofijah, ki bo delovala z močjo 247 kW. "Elektrarna še ne deluje. Po oddaji popolne vloge Elektro Primorska potrebuje od tri do šest mesecev za priključitev elektrarne v omrežje," pojasnjujejo na MOK. Skrbela bo za samooskrbo športne dvorane Burja, OŠ Dekani in OŠ Elvire Vatovec Prade.
Dvorana Burja
Ker so bili uspešni pri kandidaturi na prvem prijavnem roku javnega razpisa okoljskega ministrstva za sofinanciranje izgradnje novih naprav za proizvodnjo električne energije iz sončne energije na javnih stavbah in parkiriščih za obdobje 2024 do 2026, bodo za postavitev devetih elektrarn prejeli 730 evrov nepovratnih sredstev na kW instalirane nazivne električne moči fotovoltaičnih panelov.
Tri koprske osnovne šole že imajo postavljene sončne elektrarne. Na OŠ Koper je začela delovati oktobra lani, OŠ Sv. Anton in OŠ Gračišče pa še čakata na priklop. Na OŠ Koper deluje z močjo 220 kW, ima pa tudi baterije skupne bruto kapacitete 409,6 kWh. V Sv. Antonu bo delovala z močjo 77 kW, v Gračišču pa z močjo 75,2 kW.
OŠ Gračišče
OŠ Koper s sončno energijo oskrbuje svojo kuhinjo, toplotne črpalke in razsvetljavo, s pomočjo baterij pa pokrivajo večjo porabo ob zagonih večjih porabnikov. OŠ Sv. Anton bo oskrbovala svoje prostore in Hišo kulture, OŠ Gračišče pa poleg svojih prostorov še tamkajšnjo dvorano Gračišče. "OŠ Koper je samo lani od oktobra do novega leta privarčevala približno 30.000 evrov, za ostale pa še nimamo poročil," na vprašanje, za koliko se je zmanjšala položnica za električno energijo, odgovarjajo na MOK.
V zaključni fazi izgradnje so sončne elektrarne na OŠ Šmarje in Vrtcu Škofije, "v aprilu bomo podali vloge za priključitev". Predvidoma maja letos bodo zaključene tudi postavitve sončnih elektrarn na OŠ Škofije in dve na OŠ Antona Ukmarja. Na OŠ Škofije bo delovala z močjo 122 kW, na strehi Vrtca Škofije z močjo 82,7 kW, na OŠ Antona Ukmarja 1 z močjo 124,96 kW in OŠ Antona Ukmarja 2 z močjo 170,28 kW.
Parkirna hiša Sonce
"Zaradi velikega nihanja nakupnih cen dobaviteljev za energijo v zadnjem letu točnih izračunov ni mogoče narediti, moramo pa poudariti, da sončne elektrarne niso le finančna naložba in da je prihranek le eden izmed razlogov za njihovo postavitev. Za MOK je izjemno pomembno tudi, da si zagotovi čim višjo stopnjo energetske samooskrbe, s čim manjšim ogljičnim odtisom. Iz investicijskega programa izdelanega za naložbo v sončne elektrarne izhaja, da se bo naložba povrnila v šestem letu obratovanja. To velja za vse sončne elektrarne, ki jih postavljamo na javne objekte, edino za Parkirno hišo (PH) Sonce nimamo podatka."
Sončna elektrarna na PH Sonce, ki so jo postavili aprila lani, obratuje z močjo nekaj manj kot 500 kW. Tukaj proizvedeno elektriko koristijo Arena Bonifika, bazen, koprska knjižnica in občinske stavbe na Verdijevi.
Končnega obračuna, za koliko se je zmanjšal strošek plačila porabe električne energije za PH Sonce, koliko so plačevali pred zagonom in koliko plačujejo sedaj, na MOK še nimajo. "Lahko pa povemo, da je sončna elektrarna od konca aprila 2024 do konca decembra 2024 proizvedla 346 MW. V celoti je bila financirana v okviru projekta SOPOREM, ki je bil sofinanciran s sredstvi iz programa finančnega mehanizma evropskega gospodarskega prostora (EGP)," dodajajo. V okviru projekta SOPOREM je bila aprila lani postavljena tudi sončna elektrarna v Luki Koper.
Gre za eno največjih sončnih elektrarn v državi, ki deluje s skupno močjo 3,3 MW. Postavljena je na strehah skladišč terminala za generalne tovore. Projekt je vreden 2,8 milijona evrov, v okviru projekta SOPOREM so prejeli 1,3 milijona evrov. Z novinarskimi vprašanji glede delovanja elektrarne smo se na Luko Koper obrnili že prejšnjo sredo, pred osmimi dnevi, vendar do danes odgovorov še nismo prejeli.