Islandska vladajoča koalicija, ki je na položaju od leta 2024, je obljubila, da bo do leta 2027 izvedla referendum o ponovnem začetku pogajanj o pristopu k EU, potem ko jih je Islandija leta 2013 zamrznila. Po odločitvi Washingtona o uvedbi carin za Islandijo ter grožnjah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo Grenlandijo priključil ZDA, v Reykjaviku razmišljajo, da bi referendum potekal že avgusta, poroča Politico.

Islandski parlament naj bi datum glasovanja sporočil v prihodnjih tednih, sta za Politico povedala dva neimenovana vira. Če bodo Islandci glasovali za, bi Islandija lahko postala nova članica EU pred vsemi drugimi državami kandidatkami, je dejal eden od njiju.

Islandija je za članstvo zaprosila leta 2009, na vrhuncu finančne krize, ko so propadle vse tri glavne komercialne banke. Vlada je decembra 2013 pogovore zamrznila, saj je gospodarstvo hitro okrevalo, ekonomisti pa so opozarjali na možen propad območja evra. Marca 2015 je Reykjavik zaprosil, da se ga ne obravnava več kot državo kandidatko za članstvo v EU.

Geopolitične razmere so se odtlej spremenile. Pogovori o poglobitvi odnosov in morebitni obnovitvi pristopnih pogajanj so se začeli že pred drugim Trumpovim mandatom. Ob stopnjevanju groženj iz ZDA, med drugim tudi ob šali Trumpovega kandidata za veleposlanika na Islandiji Billyja Longa, da bo Islandija postala "52. zvezna država ZDA" in da bo on njen guverner, so se razprave še okrepile.

Islandija ima strateško lego v severnem Atlantiku, nima vojske in se glede varnosti zanaša na članstvo v Natu ter dvostranski obrambni sporazum z ZDA iz leta 1951. Zaradi tega in gospodarskih koristi članstva v EU je javnost po anketah vse bolj naklonjena pristopu.

Islandija je članica Evropskega gospodarskega prostora in del schengenskega območja, zato je že sprejela velik del zakonodaje EU.

Pred zamrznitvijo pogajanj leta 2013 je Islandija zaprla 11 od 33 pogajalskih poglavij. Neimenovani uradnik EU je za Politico dejal, da bi lahko preostala poglavja zaprli v letu dni. Največja potencialna ovira ostajajo ribolovne pravice, ki so bile že doslej najzahtevnejše vprašanje pogajanj.

Da bi Islandija dejansko pristopila k EU, bi morali Islandci po zaključku pogajanj na referendumu odločiti tudi o tem, ali naj država nadaljuje pot v unijo.